Če bi se nesporna krivda za izgubo podpisov pod referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki ugotovila pri uslužbencih notranjega ministrstva, bi Vinko Gorenak, ki vodi ta resor, ponudil odstop iz objektivnih razlogov, je ob robu seje DZ-ja razložil minister za notranje zadeve Gorenak.

Minister Gorenak je bil tudi zadovoljen, "da komisija zelo jasno pove, da krivde, kje so bili izgubljeni podpisi, ni mogoče ugotoviti", hkrati pa enakomerno porazdeli odgovornost med obema vpletenima institucijama. Kljub temu pa je minister nekoliko razočaran nad ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki 39 ur potovanja dokumenta od državnega zbora do ministrstva "ne jemlje kot kakršen koli problem", njemu pa očita, da je 25 ur potovanja dokumenta od ministrstva nazaj v državni zbor problem.

"Komisija tukaj nima enakega metra," je še povedal Gorenak in dejal, da če bo KPK menil, "da je problematičnih tudi 39 ur potovanja iz DZ-ja do MNZ-ja", z njegove strani ne bo nobenega problema izreči besedo "oprostite". Ministra Gorenaka sicer v torek zaradi izgubljenih podpisov čaka interpelacija v DZ-ju, na katero se je po njegovih besedah dobro pripravil.

Protikorupcijska komisija opozarja na malomaren odnos do sprejetih norm
V svojem mnenju je KPK ugotovil, da niti uslužbenci DZ-ja niti notranjega ministrstva (MNZ) niso zagotovili ustreznega evidentiranja in sledljivosti dokumentov. To je po njihovem mnenju posledica sistemske pomanjkljivosti na področju organizacije dela in nadzora ter malomarnega odnosa do sprejetih norm.
Zaradi tega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri izmed organov je za izgubo kriv, prav tako pa nobeden izmed njiju ne more trditi, da za izgubo referendumskih podpisov ni kriv. Prav tako KPK ni zaznal znakov, da bi bilo dejanje naklepno.
Verjetneje je, da je krivda na strani MNZ-ja
Vseeno pa so na komisiji ugotovili, da je bilo na MNZ-ju ob nepravilnostih pri evidentiranju nepravilno tudi fizično rokovanje s podpisi. Zadnje je bilo v nasprotju s predpisi do te mere, da je mogoče govoriti o večji verjetnosti, da so se listi izgubili pri MNZ-ju. "Vendar pa to ne pomeni, da je v konkretnem primeru to mogoče tudi zatrditi," so zapisali.
Ob tem pa komisija ugotavlja, da sta minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in MNZ ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto, ko sta obvestilo o manjkajočih podpisih v DZ-ju posredovala šele tik pred iztekom zakonskega roka, čeprav je bilo že 26. oktobra znano, da podpisov ni dovolj. KPK je pri tem poudaril, da je bilo to dejstvo pred formalnim obvestilom že znano ministru in tudi drugim funkcionarjem in uslužbencem.
Utemeljeni očitki na račun Gorenakovih
"Te okoliščine po oceni komisije utemeljujejo očitek, da je v tem delu šlo bodisi za naklepno in delegirano (kot posledica močnega interesa politike za preprečitev referenduma) bodisi malomarnostno opustitev dolžne skrbnosti za pravilno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvedbo z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog ter obveznosti ministrstva," je zapisala komisija. S tem je bila pobudnikom onemogočena dopolnitev vloge v zakonskem roku, so dodali.
Zato menijo, da bi se morala MNZ in minister opravičiti prizadetim pobudnikom, volivkam in volivcem ter javnosti. Prav tako bi si morali dejavnejše in odkrito prizadevati za odkrivanje ter razčiščevanje vzrokov za nastanek "te škodljive situacije" ter priznati in sprejeti odgovornost in posledice.