Novela zakona o sodiščih predvideva, da se organizirajo štirje specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih s sedeži na višjih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Prejšnja novela je namreč predvidevala oblikovanje enega takega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ta model je temeljil na izhodišču, da se sodniki vanj vključijo izključno na osnovi njihovega interesa za tako dodelitev.

Malo interesa, služba je predaleč
Praksa je po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca pokazala, da interes sodnikov do določene mere sicer obstaja, a realizacije iz različnih razlogov ni bilo. Poleg sistemskih ovir naj bi sodniki malo zanimanja pokazali tudi zato, ker naj bi se težko odločali za službo daleč od kraja bivanja.

Zato spremembe predvidevajo tak model, ki zanesljivo zagotavlja začetek dela specializiranih oddelkov. Kombinirali bodo obvezni in prostovoljni model, kar pomeni, da bodo v teh oddelkih sodelovali sodniki, ki bodo tja razporejeni na podlagi odločitev predsednikov teh sodišč in na podlagi odločitve sodnega sveta.

Predlog o obveznem testiranju zavrnjen
Predlog zakona za obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge je bil z ogorčenjem večine poslancev zavrnjen. Poslanska večina je zakonski predlog SDS-a zavrnila, saj naj bi pretirano posegal v zasebnost funkcionarjev. Njegov namen naj bi bil zgolj obračun s političnimi nasprotniki, so bili prepričani v koaliciji.

Na testiranje tudi premier in predsednik države
Funkcionarji, ki bi se po zakonu morali testirati na droge, so poslanci, predsednika republike in vlade ter ministri in državni sekretarji. Predlog je predvideval, da bi se vsak funkcionar enkrat v koledarskem letu svojega mandata moral udeležiti testiranja na vsebnost prepovedanih mamil v organizmu.

Za izvedbo postopka testiranja za funkcionarje bi bil po predlogu pooblaščen Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, ki bi tudi objavil pisno poročilo o vsakokratnem testiranju naključno izbranih funkcionarjev na svoji spletni strani.

Kot je ob današnji splošni razpravi v DZ-ju ugotavljal poslanec SDS-a France Cukjati, so mamila med politiki vse bolj razširjena, javnost pa ima po njegovih besedah pravico vedeti, ali je javni funkcionar pri svojem ravnanju pod nezaželenimi škodljivimi vplivi.