Odločbo o tem je senat agencije potrdil v ponedeljek, v njej pa obravnava dogovore DZS-ja, Mladinske knjige in Extra Luxa med letoma 2008 in 2014. Primer preiskuje tudi policija, so potrdili na Policijski upravi Ljubljana.

Onemogočali konkurenco, dvigali ceno
Prva opozorila o spornih poslih je policija prejela že novembra 2009. Eden izmed ponudnikov jih je obvestil, da sta dva predstavnika podjetja Extra Lux ponujala protiusluge vsem dobaviteljem, ki se ne bi prijavili na državni razpis. Podobno informacijo je prejela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ocenila, da so na tak način trije največji ponudniki (DZS, Mladinska knjiga in Extra Lux) onemogočili konkurenco, pri tem pa cene primerljivih proizvodov podražili za najmanj tretjino in si s tem pridobili od pet do šest milijonov evrov premoženjske koristi. Celotno zadevo je komisija predala tudi policiji.

Tik za tem je višje sodišče v Celju s primerjavo cen ugotovilo, da je skupni državni razpis, ki naj bi pocenil pisarniški material, nekatere postavke v resnici dvignil za polovico. Konkretno: za pisarniški papir, ki je prej stal 2,36 evra, so po novem plačevali 3,42 evra. Ministrstvo za javno upravo je del razpisa ustavilo, a je sporazum o dobavi papirja kljub temu sklenilo. Največji trije dobavitelji so nastopili enotno in si celoten trg v Sloveniji razdelili na tri enake dele.

KPK: Pisarniški material preplačan za od pet do šest milijonov evrov
Ocene, koliko predrago smo plačevali pisarniški material, so različne. Protikorupcijska komisija je ocenila oškodovanje v prvih dveh letih na od pet do šest milijonov evrov, čeprav je kartelni dogovor po zbranih podatkih Agencije za varstvo konkurence potekal vsaj dvakrat toliko časa. Po izračunih oddaje Tarča je država med letoma 2008 in 2010 samo za pisarniški material plačala 817 tisoč evrov več, kot bi, če bi papir kupovala po tržnih cenah, kakršne je denimo izpogajalo v samostojnem razpisu Okrožno sodišče v Celju.

Dobavitelji usklajeno zavračajo usklajevanje
Podjetji Extra Lux in Mladinska knjiga ocene, da sta se povezali s podjetjem DZS v kartel in tako vplivali na višjo ceno pisarniškega materiala za državo, zavračata. "Navedeno preprosto ne drži. Verjamemo, da bomo navedeno dokazali in pokazali v postopku/postopkih, v povezavi s čim upamo samo, da bodo postopki tekli korektno, strokovno, vestno in tudi hitro, da se vsa zadeva razjasni," so v imenu Exta Luxa sporočili iz odvetniške pisarne Stušek. Tudi v Mladinski knjigi poudarjajo, da pri dobavi pisarniškega materiala na splošno kot tudi za potrebe državnih organov niso nikoli izkrivljali ali omejevali konkurence na trgu. "Cen iz naših ponudb za posamezne naročnike ne moremo pavšalno komentirati, oblikovanje konkretne ponudbe pa je vedno posledica naše samostojne poslovne presoje," odgovarjajo na vprašanja o visokih cenah papirja za javno upravo. Iz DZS-ja se na ugotovitve AVK-ja niso odzvali.

Nekdanja ministrica: "Sumili smo, vendar je težko dokazati"
Nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs poudarja, da so že v času razpisov v letih 2009 in 2010 sumili, da so cene previsoke in da je nekaj sporno. Prav zato so zadevo prijavili Agenciji za varstvo konkurence in policiji. "Zadeve potekajo prepočasi, saj so vse od prijave do danes isti ljudje lahko počeli enako," opozarja Irma Pavlinič Krebs, ki ugotovitev AVK-ja še ne pozna. Kljub temu je zadovoljna, da je po štirih letih le sprejeta odločitev. Zaradi zapletenega postopka kazen dobaviteljev še nekaj časa ne bo zadela. Po vročitvi odločbe imajo možnost pravnega varstva na upravnem in nato še na vrhovnem sodišču. Šele nato jim agencija izda obvestilo o prekršku in prekrškovno odločbo, na katero se ponovno lahko pritožijo najprej na okrajno in nato še višje sodišče. Zakon sicer omogoča agenciji, da izreka globe do desetine letnega prometa podjetij, ki je bil ustvarjen z ukrivljanjem konkurenčnosti.

Jure Brankovič

Kakšne bodo posledice kartelnega dogovarjanja? O tem so govorili gosti v Tarči:

Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede, direktor Agencije za varstvo konkurence Andrej Krašek, novinarka Financ Simona Toplak, Jože P. Damijan z ekonomske fakultete, predsednik Lekarniške zbornice Miran Golub in Janko Burgar, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.