"Predlog določa višjo dohodninsko olajšavo, kar bo ob nespremenjenem strošku delodajalca prispevalo k višjemu neto izplačilu vseh zaposlenih in posledično tudi k povečanju kupne moči. To bo pomembno vplivalo na hitrejše okrevanje in rast slovenskega gospodarstva, kot tudi na zadržanje kompetentnega kadra na slovenskem trgu dela," so v skupnem dopisu, ki so ga naslovili na predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča in vodje poslanskih skupin, zapisale omenjene delodajalske organizacije.

DZ je drugo obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, opravil decembra. Tik pred glasovanjem pa je prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej predlagal poslanec SDS-a Danijel Krivec in večina navzočih je s tem soglašala. Večji del opozicije spremembam ni naklonjen.

"Našteti razlogi - višja neto izplačila zaposlenim, povečanje kupne moči, krepitev okrevanja in rasti slovenskega gospodarstva - so po našem mnenju zadostni in ustrezni argumenti za to, da je treba zakon v DZ podpreti," so v dopisu, ki so ga poslali danes, poudarili Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Po predlogu novele zakona o dohodnini bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z zdajšnjih 3500 evrov na 7500 evrov.

Opozicija opozarja na nevzdržnost javnih financ

Vlada predlaga še nekaj drugih sprememb zakona, ki mu nasprotuje večji del opozicije, ker da so nevarne za vzdržnost javnih financ, prinašajo pa največ ugodnosti najpremožnejšim.

Med drugim naj bi se znižala stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšal čas, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med predlogi so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.

Posvetovalni referendum o dohodninskem zakonu?

Minister za obrambo Matej Tonin je po petkovem srečanju koalicije na Brdu pri Kranju zagotovil, da bodo storili vse, da bi ta zakon ugledal luč sveta. Predsednik vlade Janez Janša pa je spomnil, da so poslanci Levice vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o predlaganih rešitvah, ter dejal, da utegne koalicija sprejeti izziv in predlog za referendum podpreti.

"Naj se končno Slovenci odločijo, ali so za to, da imajo večje plače, ali ne," je dejal Janša. Odločanje se mu zdi smiselno izvesti skupaj z volitvami, da ne bi nastali dodatni stroški in da ne bi ljudje dvakrat hodili v kratkem času na volišča.

Ker v SDS-u menijo, da bi posvetovalni referendum potekal hkrati z volitvami, bi dohodnina postala predvolilna tema, je poročala novinarka Radia Slovenija Zdenka Bakalar, ne glede na zagotovila koalicije, da imajo trenutno dovolj glasov za potrditev.

"Ne gre za glas ali dva večine na strani koalicije, gre za to, da so proti višjim plačam vse stranke opozicije in morajo to pač povedati," je za Radio Slovenija pojasnil minister za finance Andrej Šircelj.

Po njegovih besedah dinamični izračun o izpadu dohodnine zaradi nižje obdavčitve ne ogroža stabilnosti javnih financ.

"Dinamičen izračun kaže podatke in informacije, da bo proračun to prenesel in da se ne bodo pojavile kakšne težave v javnih financah," je dejal.

Fiskalni svet opozarja na tvegano igro, tudi zaradi demografskih sprememb, minister Šircelj nasprotno poudarja visoko rast prihodkov celo v primerjavi z letom pred epidemijo: "Če pogledamo rast prihodkov v letu 2021 v primerjavi z rastjo z letom 2019, ko ni bilo covida, potem ugotavljamo, da so ti prihodki za približno desetino višji."

Novinarka Radia Slovenija Jolanda Lebar pa poudarja, da bi se lahko pojavilo vprašanje, ali je referendum sploh dopusten, ker se nanaša na zakon o davkih. Ustava namreč ne dovoljuje razpisa referenduma o tovrstnih zakonih. Ker pa gre za posvetovalni referendum, njegov rezultat za državni zbor ni zavezujoč, zato je ustavni pravnik Igor Kaučič prepričan, da je dopustno tudi posvetovanje z volivci, povezano z davki. "Ta prepoved se ne razteza tudi na posvetovalni referendum, ki je možen pri številnih vprašanjih, končna odločitev pa je vendarle v rokah državnega zbora," je povedal za Radio Slovenija.

Če bo referendum v resnici potekal, se bo Levica, ki ga predlaga, lahko znašla v veliki zagati. Vse bo namreč odvisno od tega, kako bo referendumsko vprašanje postavljeno, opozarja Kaučič: "To vprašanje je lahko postavljeno tudi tako, da se včasih odgovor položi volivcem v usta. Zakon res prepoveduje zavajajoča vprašanja. Ampak ni nujno, da je to zavajajoče vprašanje, je pa prijazno vprašanje in nenadoma se volivec znajde v zadregi, kako sploh nasprotovati takemu predlogu."