Izgradnja 3. razvojne osi predstavlja enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi. Gradijo jo po odsekih.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je po sestanku zatrdila, da so se dogovorili konkretne stvari in tudi to, do kdaj morajo biti kakšne stvari urejene in narejene. Po časovnici bo do sredi leta 2028 zgrajen najjužnejši del severnega dela 3. osi – od Šentruperta do Slovenj Gradca. "Časovnica je napeta, a je postavljena skoraj po dneh in redno bomo spremljali, kako in kaj. Poplave so nekoliko zaustavile dinamiko, saj smo se na obeh ključnih ministrstvih ukvarjali s popoplavno obnovo," je dejala.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je potrdil plodno sodelovanje obeh ministrstev, ki nista več drug drugemu ovira, temveč po njegovih besedah iščejo rešitve skupaj. "V pripravi sta dva državna prostorska načrta, ugotovili smo, da je pri Darsu dokumentacija v veliki meri narejena, zdaj pa je treba rešitve pregledati tudi glede na zadnje poplave. Vse rešitve morejo biti odporne tudi proti podnebnim spremembam," je opozoril. Po njegovih besedah bodo strokovnjaki na Darsu predlagali rešitve za primere visokih poplav. Pričakuje, da bo javna razgrnitev načrtov za vsaj enega od teh odsekov stekla do poletja.

Župan Prevalj Matic Tasič je poudaril, da so bile do zdaj največje težave prav v v koordinaciji med ministrstvi. "Zdaj se je zgodil premik, da ministri pritiskajo na Dars, da se postopki pohitrijo. To je zelo pomembno. Upamo, da bo to trajalo, dokler se ne bomo zapeljali po tej osi," je dodal.

Seveda so na Koroškem nezadovoljni zaradi zamujenih rokov pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov, a upajo, da bodo v letošnjem letu sprejeti vsaj za odsek od Slovenj Gradca do Otiškega Vrha ali morda tudi do Holmca. "Za nas, ki smo na Koroškem, gradnja poteka prepočasi, saj se za 3. razvojno os borimo dolga leta. Način dela zdaj pa nam kaže, da se bodo postopki pospešili in da ljudje, ki se vodijo mimo gradbišč, vidijo, da je gradnja intenzivna," je še povedal.

Da jih z ministrstev priganjajo, je potrdil tudi predsednik uprave Darsa David Skornšek. "To nas veseli, saj imamo vsi isti interes," je zagotovil, hkrati pa dodal, da je po poplavah treba iskati rešitve, ki bodo dolgoročno vzdržne.