Greco je prvo poročilo o tem, kako Slovenija uresničuje priporočila, izdana leta 2017, objavila leta 2021. Takrat je ugotovil, da Slovenija ni zadovoljivo uresničila nobenega od 15 priporočil. Delno je uresničila le eno priporočilo, 14 pa jih je ostalo neuresničenih.

V tokratnem, drugem poročilu, je Greco podal novo oceno, kjer ugotavlja, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila pet od petnajstih priporočil, šest jih je izpolnila delno, štiri pa ostajajo neizpolnjena.

Po ugotovitvah Greca je Slovenija dosegla določen napredek glede najvišjih nosilcev izvršilne veje oblasti, in sicer s spremembami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pri tem kot pozitivna ocenjuje prizadevanja za povečanje ozaveščenosti o zadevah, povezanih z integriteto, krepitev predpisov o omejitvah po koncu zaposlitve in lobiranju, razširitev obsega prijav tako, da ob nesorazmernem povečanju premoženja vključujejo zakonske partnerje in vzdrževane družinske člane, ter objavo prijav premoženjskega stanja in kršitev.

Hkrati pa Greco ocenjuje, da bodo potrebna še precejšnja nadaljnja prizadevanja, da se sprejmeta poseben načrt integritete za vlado ter operativni sistem za obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov, kar sicer vidi kot največjo pomanjkljivost dosedanjega uresničevanja priporočil.

Malo napredka na nekaterih področjih

Pri organih odkrivanja in pregona je Greco do zdaj zaznal le nekatera omejena prizadevanja za izboljšanje stanja. Med drugim v poročilu ugotavlja, da so bile sprejete spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji za izboljšanje obvladovanja tveganj z nadaljnjo krepitvijo zbiranja obveščevalnih podatkov za ugotavljanje težav, povezanih s korupcijo. Vzpostavljen je bil tudi sistem za poročanje, evidentiranje in spremljanje dopolnilnega dela.

Razvoj obvladovanja nasprotij interesov z mehanizmi svetovanja, spremljanja in skladnosti (med zaposlitvijo in po njej) pa je po ugotovitvah Greca še v začetni fazi. Še vedno tudi ni doseženega dovolj napredka pri zagotavljanju, da so postopki napredovanja v policiji, vključno z najvišjimi uradniki, pošteni, zasluženi in pregledni, je navedeno v poročilu.

Po oceni Greca je država zadovoljivo izpolnila priporočila glede zagotovitve zadostnega števila kadra in finančnih sredstev Komisiji za preprečevanje korupcije, kot delno izpolnjeno vidi priporočilo glede sledenja lobističnim stikom z nosilci izvršilne oblasti, kot neizpolnjeno pa priporočilo, naj se oblikujejo organizacijska strategija in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov v policiji.

Glede na navedeno Greco ugotavlja, da Slovenija na splošno ni zadosti izpolnila danih priporočil, zato je državo pozval, naj čim prej, najpozneje pa do 31. decembra letos, predloži poročilo o doseženem napredku pri izpolnjevanju še desetih priporočil, za katera Greco ocenjuje, da ostajajo neizpolnjena ali le delno izpolnjena.

Ministrstvo: Aktivnosti ocenjene kot dobre

Na ministrstvu za pravosodje menijo, da je napredek od predhodnega poročila Skupine držav Greca očiten ter da so njihove aktivnosti na področju priprave novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2020 in nov zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je začel veljati nedavno, ocenjevalci ocenili kot dobre in ugotovili, da se z njimi dosega namen priporočil, ki je izboljšanje delovanja mehanizmov za preprečevanje korupcije v Sloveniji.

"Zavedamo se, da nas čaka še nekaj dela na področju uresničitve preostalih priporočil pa tudi uveljavitev vseh novosti v praksi, pri čemer pa ministrstvo za pravosodje odlično sodeluje s Komisijo za preprečevanje korupcije, ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za notranje zadeve, ki so nosilci nekaterih še neizvedenih priporočil," so dodali.

Slovenija bo naslednjič o napredku pri izpolnjevanju priporočil Grecu poročala konec letošnjega leta in na ministrstvu menijo, da bodo ob tej priložnosti lahko poročali o dodatnih napredkih.