Mandatno-volilna komisija DZ-ja je nadaljevala razpravo o sestavi in imenovanju predsednika in podpredsednika ter članov preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zadevi Patria.

Sejo bodo nadaljevali, saj še niso glasovali o sklepu, s katerim bi bil imenovan novi predsednik. Med sejo je Grims podal predlog, da naj bi se obravnava preložila do odločitve ustavnega sodišča in da naj se začasno zadrži odločanje o zamenjavi predsednika. Predloga poslanci niso podprli.

"Nepotrebna seja MVK-ja"
"Ta seja bi bila povsem nepotrebna, če bi se zakon spoštoval," je bil prepričan Miran Potrč (SD), ki se je strinjal, da lahko ustavno sodišče odloči, da je zakon o parlamentarni preiskavi za neustaven in da ga je v tem primeru treba popraviti, ampak dokler velja tak zakon, kot je, ga je po Potrčevem mnenju treba spoštovati. "Na podlagi zakonskih določil bi Grims moral odstopiti," je sklenil.

"Politično motivirana zahteva"
Branko Grims (SDS) je že v sredo poudaril, da so ga za pričo pozvali na podlagi lažnivih obrazložitev, in zatrdil, da ne glede na to, da je bil predsednik sveta SDS-a, nikoli ni bil kakor koli obveščen o nakupu osemkolesnikov ali o ozadju nakupa oklepnikov. Prepričan je, da so s tem, ko so ga poklicali pred komisijo kot pričo, kršili poslovnik DZ-ja in zakon o parlamentarni preiskavi.

"Če bo takšen način menjav predsednikov komisij postal stalna praksa, lahko institut parlamentarne preiskave kar ukinemo in hitenje s sklicem seje je najbolj banalna in ogabna oblika pritiska na ustavno sodišče, z namenom, da naredite prejudic, s čimer tudi sami sebi kopljete jamo, saj lahko to postane stalna praksa," je dejal Grims.

Grimsu je danes pritrdil njegov strankarski kolega Jože Tanko, ob tem pa je še poudaril, da se je nabava patrij začel že v Ropovi vladi, naslednja vlada se je le odločila za mednarodni razpis, na katerem ni bil izbran "pravi" ponudnik, zato se je začela gonja proti tistim, ki so razpis speljali. To po njegovem kaže na veliko dvoličnost pri obravnavi celotne afere Patria.

Dušan Kumer (SD) je izpostavil, da so nekateri že pred podpisom pogodbe s Patrio leta 2006 opozarjali na morebitne težave. Grimsu pa je Kumer očital, da si po svoje razlaga tako zakon kot poslovnik. "Bila je zahteva po seji, na kateri bi govorili o delu komisije, ki so jo postavili trije člani komisije, ki je ni sklical, pri tem pa se je poslužil trika," je svoje očitke razložil Kumer.

"Delo komisije onemogočeno"
"Kljub temu da sistemsko onemogočate delo komisije, dejstva prihajajo na dan. S temi postopki se vedno bolj pogrezate v težave," je postopek za odstavitev Grimsa opisal Ivan Grill (SDS). "Ob katerem koli izmed predlogov SDS-a bo ponovno neki scenarij, kako ga onemogočiti. To vam ne more biti v korist niti v ponos," je bil prepričan.

Dejan Levanič (SD) je trdil, da bi moral Grims, ravno zato, ker je zakon jasen, takrat, ko je bil poklican za pričo, prenefhati delati v komisiji. Zavrnil je očitke, da želijo zavlačevati delo komisije in pojasnil, da delajo ravno nasprotno. Želijo namreč le, da pred komisijo spregovorijo vsi, ki o zadevi kaj vedo. "Če bi komisija imela iskren namen ugotoviti, ali je bila afera Patria zrežirana ali ne, bi dovolili, da nadaljuje delo že takrat, ko je bil Grims poklican za pričo," SDS-u očita Levanič.

Parlamentarna preiskava na ustavnem sodišču
Poslanci SDS-a MVK-ju niso predlagali novega predsednika komisije, saj so na ustavno sodišče poslali zahtevo za presojo ustavnosti člen zakona o parlamentarni preiskavi in po mnenju Tanka bi morali prekiniti delo komisije do presoje ustavnega sodišča.

Ponovna zamenjava vodstva komisije
Kot je znano, je komisija DZ-ja, ki preiskuje zadevo Patria, je že drugič ostala brez predsednika. Prvega predsednika komisije Zvonka Černača (SDS) in njegovega namestnika Roberta Horvata (SDS) so člani komisije uvrstili med priče, zgodbo pa ponovili tudi pri Černačevem nasledniku Branku Grimsu (SDS).

Černača želijo pred komisijo zaslišati zato, ker je bil predsednik preiskovalne komisije o nakupu vozil 6 x 6, predsednik komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, ki se je tudi v tem mandatu ukvarjala s postopki iz afere Patria, ter podpredsednik SDS-a, in kot ga je označil Tadej Slapnik (Zares), "desna roka Janeza Janše". Hrovata pa bodo zaslišali zato, ker je v prejšnjem mandatu vodil preiskovalno komisijo o oklepnikih 8 x 8, potem ko je tedanja poslanska večina predsednika komisije Milana M. Cvikla postavila za pričo.

Grimsa so poklicali za pričo, ker menijo, da naj bi imel vse informacije o poslu s Patrio, čeprav uradno vanj ni imel vpogleda.