Število zbranih podpisov, skupaj naj bi jih bilo več kot 157.138 oz. nekaj več kot 52.000 za vsak referendum, je poslanec SDS-a Branko Grims na novinarski konferenci označil za "zgodovinski dosežek, ki je prelomen trenutek v slovenski politiki". "Podpisi omogočajo, da bo ljudstvo uresničilo svojo oblast na referendumih z glasom trikrat proti, da se naredi konec tej protislovenski uničujoči, protirazvojni politiki, ki izčrpava slovensko podjetništvo, državljane s previsokimi davki, ki ne vodi nikamor in znižuje varnost," je med drugimnaštel Grims. Kot je pojasnil, morajo podpise najprej še fizično zbrati, vložili pa jih bodo v najkrajšem možnem roku, predvidoma v ponedeljek, zato tudi ne bodo čakali, da prispejo vsi.

Kot je še poudaril Grims, zaupa v odločitev ljudi in je trdno prepričan, da znajo sami najbolje odločati o svoji usodi in da je referendum najboljši način za omejitev vsakokratne oblasti. V primeru morebitnega poraza na referendumu pa je Grims napovedal, da bodo odločitev ljudi spoštovali, saj da ima ljudstvo vedno prav. "Ampak ljudstvo ni pet kričačev pred parlamentom, ljudstvo izrazi svojo voljo z neposrednim odločanjem na referendumu," je dodal.

Poslanec SDS-a Zvone Černač je povedal, da si v SDS-u želijo, da bi se referendumi izvedli z enimi od prihajajočih volitev, ki jih bo v prihodnjih mesecih kar nekaj. Število zbranih podpisov pa je po njegovem mnenju tolikšno, ker so ljudje opazili, da je vladna koalicija v težkih časih pozabila na številne, najbolj prizadete, na upokojence z najnižjimi pokojninami. "Če bi vlado vodil Janez Janša, ne bi bilo potrebnih nobenih referendumov, ker se ne bi sprejemali zakoni, ki gredo v škodo ljudi," je dodal.

"Referendumi niso zaradi tega, ker bi si SDS ali pa ljudje to želeli, referendumi so sedaj zaradi tega, ker je Golobova koalicija sprejela slabe, škodljive odločitve, ki siromašijo ljudi in njihov položaj. Proti takim odločitvam, če tega ni mogoče preprečiti v parlamentarni proceduri, se bomo v SDS-u vedno borili, vedno z legitimnimi sredstvi in eden od teh legitimnih sredstev so seveda tudi referendumi," je pojasnil.

Alenka Jeraj pa je dejala, da so ljudje ocenili, da so bili sprejeti trije slabi zakoni.

SDS je moral zbrati 40.000 podpisov za razpis vsakega izmed referendumov

Da je SDS zbral dovolj podpisov za razpis treh zakonodajnih referendumov, je že zjutraj na družbenem omrežju Twitter sporočil predsednik SDS-a Janez Janša. Volivci naj bi na referendumu odločali o zakonu o vladi, noveli zakona o RTV-ju in zakonu o dolgotrajni oskrbi.

SDS je podpise za razpis zakonodajnih referendumov začel zbirati 1. septembra, 35-dnevni rok za zbiranje podpisov pa se je iztekel v sredo. Zbrati so morali najmanj 40.000 podpisov za razpis vsakega izmed referendumov. Janša je navedel, da so proti zakonu o dolgotrajni oskrbi zbrali 52.182 podpisov, proti zakonu o vladi 52.280 podpisov in proti noveli zakona o RTV Slovenija 52.669 podpisov.

SDS, kot pobudnik referendumov, ima zdaj sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je popolna, ima nato DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

V koaliciji prepričani, da bodo volivci podprli vse tri vladne predloge

Na napoved SDS-a, da so podpisi za razpis treh referendumov zbrani, so se odzvali tudi v koaliciji strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Prepričani so, da bodo volivke in volivci trikrat obkrožili za in tako podprli vse tri zakone. "Na referendume gremo odločno, dobro razpoloženi, z zaupanjem v ljudi, da trikrat obkrožimo za. Referendumi, ki sledijo, so enako pomembni kot volitve 24. aprila. Gre za sporočilo, v kakšni državi bomo in želimo živeti," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic.

"Dejstvo je, da stranka SDS že od začetka sestave tega parlamenta in te koalicije blokira delo tako vlade kot tudi koalicije. Naj spomnimo – pred tremi meseci so v proceduro vložili 35 zakonov in s tem na neki način zablokirali delo vlade in parlamenta. Naj spomnimo tudi na to, da parlamentarne volitve niso tako daleč nazaj in na tistih volitvah so prebivalci Slovenije jasno rekli vladi Janeza Janše ne," je dejal vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik. Dodal je, da je stranka SDS z referendumi zablokirala tri pomembne zakone, "kar pomeni, da se politizacija RTV-ja nadaljuje, organiziranost vlade ni takšna, kot smo si sami zastavili, kar se tiče dolgotrajne oskrbe pa pomeni, da bodo oskrbnine višje v DSO-jih."

Vodja poslanske skupine Levice Jernej Tašner Vatovec je ob tem ocenil, da je "zelo očitno in jasno, da se stranka SDS ni sprijaznila s porazom na volitvah". Število vloženih zakonov, ki so zaustavili parlamentarno proceduro v začetku mandata in vloženi referendumi so po njegovem mnenju "jasen dokaz tega, da niso prenesli tega, da so morali sestopiti z oblasti". Ob tem je poudaril, da "problem nastane, ko gredo takšna dejanja v škodo ljudi".

Čeprav so se glede ustanovitve ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga predvideva predloga zakona o vladi, v Levici pojavili pomisleki, je Vatovec poudaril, da je glavni cilj celotne koalicije, da zakon o vladi ubrani. "Mislim, da so zaveze in pristojnostne naloge, ki so opredeljene v zakonu o vladi, konkretno, kar se tiče ministrstva za solidarno prihodnost, še vedno cilji, ne samo Levice, ampak koalicije v celoti," je dejal.

Ukom: Politična preigravanja opozicije niso del naše politike

Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so se na sporočilo SDS-a, da so zbrali dovolj podpisov za referendumske pobude, odzvali z besedami, da politična preigravanja in oviranja, ki se jih od volilnega poraza naprej poslužuje opozicija, niso del njihove politike in vrednot.

Dodali so, da so državljankam in državljanom ob nastopu vlade obljubili drugačen način vladanja, ki temelji na spoštovanju pravne države in na konstruktivnem sodelovanju z vsemi, ki lahko pripomorejo k stabilnosti razmer in dobrobiti za ljudi. Na referendumih o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, noveli zakona o RTV-ju in spremembah zakona o vladi bomo torej odločali o podpori ukrepom, s katerimi koalicija želi, da dolgotrajno oskrbo dobijo vsi, ki jo potrebujejo, da javni radioteleviziji vrnemo njeno neodvisnost in da bo s spremembami zakona o vladi koalicija lahko učinkovito izpolnila svoje zaveze, so še zapisali.

Datum in način izvedbe referendumov še nista znana

Na Državni volilni komisiji so ob začetku postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o vladi pojasnili, da bi izvedba samostojnega referenduma stala približno 4,2 milijona evrov, toliko je namreč stal zadnji referendum o vodah. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v izjavi za medije dejala, da imajo vlagatelji zahtev za referendum sedem dni časa, da zahteve vložijo. Državni zbor pa mora nato v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve odločiti o datumu referenduma. "V teh sedmih dneh državni zbor obravnava zadeve na pristojnih delovnih telesih in izvede tudi plenarno sejo," je pojasnila. O točnih datumih pa ni želela špekulirati.

Odločitev, kdaj bodo referendumi, je po besedah Boruta Sajovica iz Gibanja Svoboda odvisna od tega, kdaj bodo vloženi podpisi. "Ko bomo ta akt opravili, se bomo odločali naprej," je dejal in ocenil, da je dobra rešitev referendumski dan. Ob tem ni izključena možnost, da bi referendumska glasovanja potekala vzporedno z drugim krogom predsedniških volitev. "Obstajajo različne možnosti, ampak počakajmo, da bodo vloženi podpisi," je dejal Sajovic in poudaril, da bodo iskali najbolj racionalno odločitev.

Kako bi se odzvali v primeru, da na referendumih predlogi zakonov ne prejmejo podpore, je Sajovic dejal, da so v tem trenutku osredotočeni na to, da volivke in volivce nagovorijo k temu, da predloge podprejo. Ob tem je spomnil, da po referendumu o zakonu o vodah politične odgovornosti za neuspeh takratne vlade ni prevzel nihče.

V NSi-ju ocenjujejo, da bi bil skupni "referendumski dan" smiselna rešitev

V stranki NSi bodo državljane pozvali, da se udeležijo glasovanja o treh zakonodajnih referendumih, kot organizatorji kampanje pa se vanjo ne bodo podali, je dejal vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat. Kot je ocenil, bi bilo vse tri referendume smiselno izvesti na en "referendumski dan". Dodal je, da bi bilo sicer z vidika racionalne porabe javnega denarja smiselno tudi, da se referendume izvede na enega izmed rokov predsedniških ali lokalnih volitev, kot to predlaga SDS, a sam meni, da "ne moremo mešati volitev".

"Teh zadev ne bi združeval, gre za referendume o treh pomembnih zakonih in naj bodo ti referendumi na posebni referendumski nedelji," je še dejal. Ob takšnem stališču bi NSi utegnil najti skupni jezik tudi s koalicijo, kjer so se že pred časom zavzeli prav za izvedbo vseh referendumov na en dan, ki pa ne bi sovpadal z nobenim od rokov jesenskih volitev.

Spomnil je, da stranka NSi ni sopodpisnica nobene izmed treh referendumskih pobud, končno odločitev o usodi vseh treh zakonov pa bodo sprejeli ljudje, ki naj se odločijo po lastni vesti. Vsebinsko se vodja poslancev NSi-ja do vsake izmed vseh treh pobud ni želel podrobneje opredeljevati, je pa posebej poudaril zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga Slovenija čaka že več kot 20 let. "Obžalujemo, da so se ustvarjali neki močni lobiji, ki želijo po 20 letih ponovno zrušiti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga komaj uskladili in sprejeli," je dejal. Ob tem je koaliciji očital, da gre v smeri rušenja vsega, kar je prejšnja vlada sprejela, tudi dobre zadeve.

Kaj prinašajo zakoni, o katerih naj bi se odločalo na referendumih?

Spremembe zakona o vladi predvidevajo ustanovitev treh novih ministrstev, nekatera bi se preimenovala, spremenile bi se tudi nekatere pristojnosti posameznih resorjev. Na novo bi oblikovali ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bi prevzelo del področja ministrstev za delo ter za zdravje. Ustanovili bi tudi ministrstvo za podnebje in energijo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bi se razdelilo na dva resorja, in sicer ma ministrstvo za vzgojo in šolstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pod okrilje gospodarskega ministrstva bi prešel šport, ministrstvo pa bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija je želela vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTV-ja. Novela sicer med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bi nobenega imenoval DZ. Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja tudi petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po določbah novele vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona. Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije.

Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in DZ sprejel decembra lani. Osnovni zakon to področje sistemsko ureja, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih, določa tudi oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.