Takratno vodstvo NLB-ja je po njegovih besedah takšno dogajanje ves čas zagovarjalo, "tudi nekatere informacije znotraj so, da se je to poskušalo pomesti pod preprogo", je dodal in med drugim nanizal podatek, da je takratno vodstvo prenakazila teh sredstev oprostilo plačila za prilive na račune.

Zapoznel odziv nadzornih institucij?
Kot je še dejal, do danes "za to dogajanje ni bil nihče kakor koli preganjan ali ovaden, gre pa za stvari, ki imajo izjemen mednarodni in tudi finančni vidik". Na seji tudi ni bilo direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, ki bi denimo lahko povedal, zakaj je bila reakcija uradnih institucij ekstremno pozna.

Opozorila iz tujih bank
Po Grimsovih besedah se je ta zgodba namreč končala šele zaradi tujih bank, ki so začele v 402 primerih opozarjati na spornost teh nakazil, poslale so tudi uradne proteste, tri banke pa so v tem delu, ko gre za konkretna nakazila, nehale sodelovati z NLB-jem in niso več sprejemale tega denarja.

Grims je opozoril na visoke provizije. Provizije pri transakcijah denarja običajno znašajo pet odstotkov, "če pa je država pod embargom, pa so provizije veliko večje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v znesku najmanj od 50 milijonov in vse tja do 300 milijonov dolarjev", je dejal.

Komisija bo od vseh pristojnih institucij, tudi od urada za preprečevanje pranja denarja, zahtevala vse gradivo, povezano s tem primerom in potem na tej osnovi določila tudi nadaljnje korake, je napovedal.

Upravo NLB-ja je v letih 2009 in 2010 vodil Božo Jašovič, lastnica banke je bila takrat ob državi še belgijska banka KBC. Bančna komisija DZ-ja se ravno v tem času osredotoča na dogajanja v NLB-ju, ki so v tistih letih vodila v velik kapitalski primanjkljaj v letu 2013, in zaslišuje nekdanje vodilne v tej banki.