Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v izjavi za medije dejala, da je sprejetje novele zakona o tujcih potrditev trdnosti argumentov, ki jih je podala vlada. Poudarila je, da je vlada od samega začetka vztrajala pri enakih argumentih, zato je zadovoljna, da so poslanci zakon sprejeli. Dopolnilo NSi-ja, po katerem bo za aktivacijo posebnega ukrepa potrebna absolutna večina vseh poslancev, pa je po njenih besedah korak k učinkovitosti.
Koalicija do konca neenotna
Del koalicijskih poslancev iz SMC-ja, DeSUS-a in SD-ja je glasoval proti, vključno s predsednikom DZ-ja Milanom Brglezom. Ministrica na to ne gleda kot na nezaupnico in razume, da je vsak glasoval po svoji vesti in da ima vsak pravico do svojega mnenja. Kot pomembno pa ocenjuje, da sta s premierjem Mirom Cerarjem enakih stališč.
"Zakon je bil napisan v dobri veri, dobil je podporo vlade, koalicije, tudi sveta za nacionalno varnost," je dejala in ob tem poudarila, da lahko zdaj o zakonu odloči le še ustavno sodišče.
Če zakon na ustavnem sodišču pade, o odstopu ministrica ne razmišlja. Kot pravi, vprašanje njenega odstopa ne more biti povezano le s s tem zakonom. Če bi ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ni sporen, pa bi bilo to za Slovenijo po njenem prepričanju izjemnega pomena. Država bi imela tako namreč bolj trdno začrtano smer, kako naj bi ravnala, ko doseže točko preloma oz. takšno obremenitev, ki ji lahko povzroči težave pri izvajanju mednarodnih obveznosti, je bila jasna Györkös Žnidarjeva.
Slovenija kot žariščna država
Na očitke v zadnjih dneh je dejala, da je Slovenija kredibilna članica Evropske unije in da je humanitarna ter solidarna. Kot je poudarila, pod nobenim pogojem ne morejo privoliti v to, "da se bo migracijski pritisk na EU reševal samo v Sloveniji". "Slovenija kot schengenska država, kar je velika odgovornost, seveda potrebuje tudi orodja za soočanje z zahtevnim migracijskim pojavom," je dejala.
Pravo in sodobni izzivi
Na sprejem zakona o tujcih je zato po njenih besedah treba gledati celovito in v okviru izzivov sodobnega časa. Ob tem je ponovila, da je tudi ženevska konvencija pod migracijskimi pritiski in ni prilagojena množičnim premikom ljudi. Po njenem prepričanju morajo imeti države pravico do nadzora nad ilegalnimi migracijami, k vprašanju mednarodne zaščite pa je dobro pristopati z "malce bolj sodobnim prožnim konceptom".

Ob tem je še izpostavila, da so migracije in mednarodna zaščita dva različna, a povezana, koncepta, vendar je, kot je dejala, "treba razmišljati, kako priti do mednarodnega pravnega reda, ki je bolj pravičen in ki nudi več zaščite tistim, ki dejansko potrebujejo mednarodno zaščito".

Muižnieks kritičen
Kljub vnosu sprememb v novelo zakona o tujcih je komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks prepričan, da Slovenija krši obveznosti do spoštovanja mednarodnega prava o človekovih pravicah. Po njegovem mnenju ukrepi za zaostritev pogojev za vstop tujcev ob kriznih razmerah nimajo ustreznih varovalk pred izgonom iz države in izgonom iz sosednje države, sprejeti ukrepi pa tudi tudi ne vzpostavljajo ustrezne zaščite pravice do prošnje in podelitev azila.

"Individualna obravnava je nujna, vendar pa sama po sebi ni dovolj, če še vedno ne bodo ustrezno preverjali posameznikovih zasebnih okoliščin in prošnje za azil, migrant pa bo ostal brez pomoči," je navedel.

Četrtkovo sprejetje novele v državnem zboru – zanjo je glasovalo 47 poslancev, proti pa 18 –, je označil za negativno potezo, ki bo lahko pomenila korak nazaj pri spoštovanju človekovih pravic prebežnikov v celotni regiji, slovenske oblasti pa pozval k vnovični preverbi sprejetih ukrepov.

Ob tem je napovedal, da bodo o tem podrobneje govorili ob njegovem marčevskem obisku v Ljubljani.

Kot je znano, je Muižnieks januarja na poslance naslovil pismo, v katerem jih je pozval, naj zavrnejo predlagano novelo zakona o tujcih, ki je po njegovih besedah v nasprotju z več evropskimi in mednarodnimi standardi.

Bruselj: Ko bomo obveščeni, bomo preverili skladnost zakonodaje
Iz Evropske komisije so sporočili, da za zdaj vsebinskih komentarjev o noveli zakona ne bodo dali, temveč bodo, kot je rutinska praksa, preverili njeno skladnost z zakonodajo EU-ja, potem ko bo komisija o novi zakonodaji uradno obveščena.