Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks se je v torek s pismom obrnil na predsednika DZ-ja Milana Brgleza in poslance pozval, naj novelo zakona o tujcih zavrnejo, ker je po njegovi oceni v nasprotju z več evropskimi in mednarodnimi standardi. Sloveniji je ponudil strokovnjake, ki bi z veseljem pomagali napisati novo zakonodajo.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je Muižnieksov poziv zavrnila. V intervjuju za časopis Večer je ocenila, da so takšni pritiski na poslance slovenskega parlamenta neprimerni in nedopustni. "Slovenija je sposobna sama pisati svoje zakone, ne potrebujemo pomoči od zunaj," je dejala.
Neprilagojenost množičnim migracijam
Opozorila je, da obstoječe normativne podlage, tudi Ženevska konvencija, niso prilagojene množičnim migracijam, ki smo jim priča. Te so "konceptualno vedno bolj izključujoče s potrebo po individualni obravnavi. To je objektivno dejstvo".

Ekonomskih migracij po njenem mnenju ni mogoče reševati znotraj azilnega sistema. Tako pričakuje impulz nevladnih organizacij, da se spodbudi diskurz v smeri spremembe mednarodnih pravnih podlag, "morda tudi v smeri omejitve določenih pravic, kajti zdaj prihaja res do še hujših in zapletenih situacij, saj se to kompenzira z varnostnimi ukrepi držav".

V iskanju "bolj vzdržnega sistema"
Po njenem mnenju je "edina prava pot, tudi s strani Evropske unije, da preneha to rigidnost, birokratsko mentaliteto, z na neki način navidezno humanitarnostjo in solidarnostjo in se začne iskati nov sistem, ki bo vzdržen in bo ustrezal potrebam sodobnega časa". Ministrica krivi EU za prizore, ki jih gledamo v Grčiji, Srbiji, ker dovoljuje nenadzorovan pritok ljudi na svoje ozemlje.

Prepričana je, da potrebujemo učinkovit nadzor na zunanjih evropskih mejah in vzpostavitev varnih območij zunaj EU-ja, kjer bi se ugotavljalo, kdo je upravičen do zaščite znotraj Unije.

Schengen je v praksi razpadel
"Schengen je de facto razpadel, prosti pretok ljudi je načet," je opozorila in poudarila, da se države na severu zapirajo, od Slovenije pa se zahteva, da kot varuh schengenskega prostora prispeva velik delež k zagotavljanju varnosti v EU-ju. A po njenem mnenju je "samo vprašanje časa, katera država bo tista, ki bo izgubila nadzor in se jo bo imelo za krivca, da bodo stare članice EU-ja lahko imele kvazi legitimen razlog, da se lahko ustvari t. i. mini schengen".

S predlagano novelo zakona o tujcih sicer preprečujejo izredno stanje, meni. Tudi v amandmajih na predlog po njenih besedah po napornih koalicijskih usklajevanjih navezave na izredno stanje ni več. Na ministrstvu se namreč niso strinjali s tem, da bi se v zakon o tujcih vneslo urejanje izrednega stanja na način, da ne bi smeli ukrepati, dokler takega stanja ni.

Kaj poreče ustavno sodišče
O ustavnosti novele zakona po njenem mnenju dokončno lahko presoja le ustavno sodišče. Če bi se to zgodilo, bi bilo to celo dobrodošlo, "ker bo potem Slovenija lahko še bolj celovito pristopila k soočenju z migracijskim problemom," je navedla.

Razmerja znotraj koalicije in stranke
Na vprašanje, ali bo odstopila, če bo ustavno sodišče odločalo in odločilo, da je zakon neustaven, pa je dejala, da "ni mogoče govoriti o odgovornosti ministra", ki vladi predlaga zakon, glede na to, da se končno tehtanje o sprejemljivosti zakona opravlja v DZ-ju.

O podpori vladnemu predlogu si niso enotni niti v SMC-ju. Na vprašanje, ali je to točka preloma med njo in stranko, je ministrica dejala, da težko gleda na vse tako, "saj je pomembno predvsem to, da sva si s predsednikom vlade enotna v stališču, da imamo vsi skupaj samo eno državo in da moramo z njo ravnati odgovorno. To počnemo v imenu ljudi".

Dotaknila se je tudi grožnje terorizma in med drugim poudarila, da potrebujemo odločnejše pravosodno odzivanje na fenomen tujih terorističnih borcev in druge nove pojave. "V Sloveniji še vedno čakamo na spremembe kazenskega zakonika, ki bi bolj konkretiziral ta kazniva dejanja," je še dejala.
Cerar: Zakon zagotavlja varnost
Premier je v petek znova izrazil svojo polno podporo ministrici ter predlogu. Ocenil je, da bo zakon o tujcih zagotavljal varnost državljanov. Po njegovem mnenju se nobena mednarodna konvencija in niti ustava ne sme razlagati tako, da bi z razlago ogrožali človekove pravice, varnost državljanov in prebežnikov. Množične kršitve človekovih pravic in bistveno poslabšanje varnostne situacije za vse bi se zgodilo, če bi severne države zaprle mejo, Slovenija pa bi postala žep, kjer bi se ustavile migracije, je poudaril.