Notranja ministrica pravi, da so novelo snovali vse od pobude Evropske komisije, da Slovenija postane "žariščna točka". Poslanci pa so podprli tudi dopolnilo, po katerem bo za aktivacijo posebnega sklepa za omejitev vstopa tujcev v državo v primeru zaostrenih migracijskih razmer iz predlaganega zakona dovolj 46 poslanskih glasov.

Čeprav so rešitvam na načelni ravni pritrjevali tako v koaliciji kot tudi v opozicijskih SDS-u in NSi-ju, pa se je pri glasovanju pokazalo, da novela zakona ni prepričala vseh koalicijskih poslancev. Tako so proti zakonu poleg poslancev ZL-ja glasovali tudi nekateri poslanci DeSUS-a in največje vladne stranke SMC, med zadnjimi je bil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.

Ministrica: Zakon pisan kot skrajni ukrep
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v uvodu razprave posvarila pred pretiranim ideološkim teoretiziranjem. "Zakon pisan kot skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti," je ponovila že večkrat slišano stališče vlade.

Poudarila je, da zakon daje pravno podlago za pravočasno ukrepanje, da se ne bi zgodilo izredno stanje. Po njenem prepričanju čakanje na izredno stanje za ministrstvo in vlado ni sprejemljivo. "Takšno pasivno čakanje na izredne razmere je nedopustno in celo ustavno sporno. Odgovorna oblast mora narediti vse, da do izrednega stanja ne pride," je odgovorila na trditve kritikov, da lahko Slovenija omeji pravico do pribežališča šele, ko nastanejo izredne razmere.

Kaj pravi ženevska konvencija
Ministrica se je dotaknila načela iz ženevske konvencije o nevračanju preganjanih oseb v državo, v kateri bi bili njegova svoboda in varnost ogroženi. Ta po besedah Györkös Žnidarjeve posamezniku ne zagotavlja avtomatične pravice do vstopa in bivanja v državi. Vse sosednje države Slovenije so namreč članice EU-ja in se štejejo za varne države. Zato nevračanje po ženevski konvenciji v takem primeru ne bi bilo kršeno, je poudarila.

Izpostavila je še, da ekonomskih migracij ni mogoče reševati znotraj azilnega sistema in da ta sistem ne more služiti kot migracijski kanal, sicer lahko prehitro pride do zloma azilnega sistema. Zato po prepričanju ministrice "ni institucije in konvencije, ki bi od Slovenije zahtevala, da čaka toliko časa, da pride do izrednega stanja ali močnega ogrožanja javnega reda in notranje varnosti".

"Slovenija ima dolžnost"
Ponovila je načelo, da so človekove pravice vsakega posameznika omejene s pravicami drugih. Zato mora tudi država v stanju preobremenjenosti tehtati med pravicami tujcev in pravicami lastnih državljanov. In če EU ne bo našel rešitve, ki bo vzdržna in učinkovita, ima Slovenija dolžnost poseči po tistih nacionalnih ukrepih, ki so nujni, da zaščiti interese svojih državljanov, glede na to, da so zmožnosti Slovenije objektivno omejene, je poudarila.
Györkös Žnidarjeva je med razpravo odgovorila na večkraten očitek o neustavnosti novele. "Nekih prepričljivih argumentov nismo slišali, le moraliziranje," je ugotavljala. "Jasno je, da zakoni morajo biti skladni z ustavo. Služba vlade za zakonodajo ni našla neustavnosti, zato je vlada ta zakon potrdila."
Povedala je, da zakonski predlog na ministrstvu v resnici snujejo že od jeseni 2015, "od obiska Evropske komisije, ko nam je bilo neposredno ponujeno, da bi Slovenija postala žariščna točka, torej hotspot. Od takrat naprej na ministrstvu gorijo vse rdeče luči," je pojasnila.

V SMC-ju neenotni
Poslanec SMC-ja Dušan Verbič je poudaril, da novela predstavlja rešitev, ki ne pomeni razveljavitve človekovih pravic, pač pa omejitev pravice do pribežališča v mejah ustave in mednarodnih pravnih aktov. Slovenija je vedno sodelovala pri iskanju skupnih rešitev, a dokler teh ni, ima pravico in dolžnost, da pripravi ukrepe za zagotavljanje varnosti.

Da je zakon povzročil napetosti znotraj stranke SMC, je bilo znano že pred razpravo, saj je predsednik državnega zbora Milan Brglez že izrazil pomisleke, pred glasovanjem pa poudaril, da bo glasoval proti, saj je zakon neustaven. S to potezo si je prislužil aplavz nasprotnikov predlaganega zakona. Tudi njegov strankarski kolega Mitja Horvat je pojasnil, da bo glasoval proti zakonu, saj po njegovi oceni vlada ni odgovorila na temeljne pomisleke.

Neenotni tudi v DeSUS-u
V DeSUS-u po besedah vodje poslanske skupine Franca Jurše načeloma pritrjujejo rešitvam iz novele, saj Slovenija potrebuje ukrepe za morebitni obširnejši migracijski val. Dvotretjinska večina, potrebna za sprejem ukrepa, po njegovi oceni predstavlja primeren branik človekovih pravic. Je pa Jurša ob tem opomnil, da "nas je Evropa v tem primeru pustila popolnoma same". Posledica tega pa je, da se vsaka država znajde, kot ve in zna, je pojasnil.

A mnenje ni enotno tudi v tej koalicijski stranki. Poslanka Julijana Bizjak Mlakar je po razpravi dejala, da jo je spreletel srh, saj je bila razprava zelo podobna Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Zato je glasovala proti.

Poslanec SD-ja Jan Škoberne je predlog novele označil za kontroverznega. Ob dejstvu, da že imamo svet za nacionalno varnost in da že danes lahko razglasimo izredne razmere, se je vprašal, ali je takšen zakon sploh potreben. Po njegovem mnenju gre v tem pogledu razumeti namen vlade, da si zagotovi pravno pokritje, da tovrstni instrumenti ne bi bili zlorabljeni.
Mnenje opozicije
V SDS-u menijo, da bi takšen zakon moral biti sprejet že pred dvema letoma, je povedal poslanec Vinko Gorenak. Ob tem je opomnil na dopolnila, ki so jih predlagali v SDS-u in NSi-ju. V stranki namreč menijo, da bi moralo biti za uvedbo tovrstnega ukrepa dovolj že soglasje vlade, medtem ko v NSi-ju v ta namen predlagajo navadno parlamentarno večino. Tudi takšen predlog po besedah Gorenaka skriva pasti, zlasti zaradi dolgotrajnosti parlamentarnih razprav.
Jernej Vrtovec iz NSi-ja je poudaril, da Slovenija ni zavezana sprejeti neomejenega števila prebežnikov, ki v državo vstopajo nezakonito, dolžna pa je zagotoviti varnost, suverenost in ustavne dobrine. Namen novele je preprečiti izredne razmere. Te bi namreč že pomenile, da so delovanje države in njenih institucij ogrožene, s tem pa tudi azilni sistem, je pojasnil.

Po mnenju poslanca ZL-ja Mateja T. Vatovca pa vlada, koalicija in desnica zastrašujejo ljudi. Ti pa so se zato pripravljeni odpovedati pravicam, čeprav jim predlagani ukrep ne bo zagotovil večje varnosti. Begunci niso krivi za brezposelnost, slabe pokojnine in plače ter za izkoriščanje delavcev, meni poslanec ZL-ja. Za to so po njegovem mnenju krive ta in pretekle vlade, ki so uporabljale politiko zastraševanja.
Po oceni Bojana Dobovška iz poslanske skupine nepovezanih poslancev (NP) pa predlog novele ni uresničljiv, neprimeren je tudi nujni postopek njegovega sprejemanja. Zato ga v poslanski skupini ne bodo podprli. Kot je pojasnil, bi bilo zaradi spremenjenih virov ogrožanja treba sprejeti izvedbeni zakon ter ukrepe za razglasitev izrednih razmer za notranja ogrožanja in naravne nesreče.

NSi za nižji parlamentarni prag
Novela, ki jo je vlada v DZ vložila po nujnem postopku, ima kljub kritikam nevladnih organizacij in opozorilom iz Sveta Evrope dovolj veliko podporo, a spremembe niso izključene. NSi namreč predlaga, da bi bilo za aktivacijo posebnega ukrepa dovolj 46, in ne dve tretjini glasov vseh poslancev, kot to predvideva zdajšnji predlog. Predlog so poslanci na koncu podprli.
Predlagano dopolnilo SDS-a, da bi bila za aktivacijo ukrepov zakona dovolj vlada, ni bilo sprejeto.
Kot je pojasnila vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer, ima predlog NSi-ja na neki način pravno utemeljitev in osnovo. Vendar za zdaj še ni jasno, ali bo dopolnilo NSi-ja dobilo dovolj poslanskih glasov, saj pogovori s poslanci še niso končani.

Prav tako še vedno ni popolnoma jasno, kako bodo glasovali poslanci SMC-ja, ki glede podpore noveli niso enotni. Pomisleke glede predloga je izpostavil predsednik DZ-ja in član SMC-ja Milan Brglez, ki se je v četrtek srečal s predstavnikom generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in prebežnike Tomašem Bočkom.