a seja DZ-ja se je začela s poslanskimi vprašanji članom vlade. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je razkrila nekaj podrobnosti o zakonu o tujcih.
Slovenija potrebuje nacionalen ukrep za učinkovito upravljanje množičnega nedovoljenega priseljevanja, je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS-a Branka Grimsa dejala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Kot je zagotovila, v predlogu novele zakona o tujcih, o katerem je tokrat potekalo koalicijsko usklajevanje, predvidevajo domišljene in uravnotežene ukrepe.
Györkös Žnidarjeva je potrdila, da "migracijska kriza ni končana". Razmere dnevno spremljajo in se pripravljajo na morebitno poslabšanje migracijske slike, pri čemer pa ministrica pričakuje porast ilegalnih migracij.
Na ministrstvu po njenih besedah sicer pripravljajo zakonodajne ukrepe za primer, če bi mehanizmi popustili in bi se Slovenija znašla pod velikim pritiskom nezakonitih migracij. Tako se pripravljajo omejevalni ukrepi za prosilce za mednarodno zaščito, in sicer v predlogu sprememb zakona o tujcih.
Ministrica: Ukrepi so uravnoteženi
Predvideni ukrepi bodo po njenih zagotovilih domišljeni in uravnoteženi oz. usklajeni s pričakovanji, ki jih narekujejo spremenjene okoliščine. Kot je pojasnila ministrica, tranzita ne bo, zaradi česar je mogoče pričakovati povečano število prošenj za azil, to pa bi lahko vodilo v zlom azilnega sistema in posledično v ogrožanje javnega reda in notranje varnosti.
V splošnem pa je namen predlogov notranjega ministrstva preprečiti kopičenje prebežnikov na našem ozemlju, ob "upoštevanju omejenih kapacitet in tudi določenih slabih izkušenj iz preteklosti". Prav tako je treba upoštevati, da slovenska policija varuje zunanjo schengensko mejo, kar predstavlja še posebno obremenitev. Hkrati pa predlogi temeljijo na dejstvu, da je Slovenija obdana s samimi varnimi državami EU-ja, za te pa veljajo enaki standardi skupnega evropskega azilnega sistema.
Ne nazadnje gre tudi nova evropska zakonodaja v smeri, da morajo osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito v EU-ju, to storiti v prvi državi članici, v katero nezakonito vstopijo, je še pojasnila Györkös Žnidarjeva.
Kaj določa osnutek novele
Če DZ sprejme takšno odločitev, policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa. Tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ta ukrep, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil, je navedeno v osnutku novele, ki so jo koalicijski partnerji prejeli na mizo v četrtek.
Vatovec o Ceti
Poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec je premierju Miru Cerarju zastavil vprašanje, zakaj vlada ni spoštovala priporočila DZ-ja o zagotovitvi zadostnega časa za proučitev in odločitev o sporazumu ter zakaj je predlagal podpis sporazuma, čeprav je njegova vsebina v nasprotju s stališči Slovenije, kot jih je sprejel DZ.
Cerar: Časa je bilo dovolj
Premier je povedal, da je bilo dovolj časa za javno razpravo o sporazumu Ceta, DZ pa bo tako ali tako tisti, ki bo pozneje odločal o njegovi ratifikaciji. Poudaril je, da bomo ob sporazumu Ceta, če bo dobil zeleno luč slovenskega parlamenta, še vedno ohranili vse standarde, ki jih imamo v Sloveniji, tudi glede varne hrane.
Sporazum, ki naj bi začel začasno veljati, je po Cerarjevi razlagi "mešane narave" in vsi sporni deli v sporazumu bodo izvzeti iz začasne uporabe. Ob tem je dodal, da je sam vložil veliko energije v posebno poglavje o vodi, ki zagotavlja, da EU-ju in državam članicam Kanadi ni treba dovoliti uporabe vode v komercialne namene.
Največje "jabolko spora", kot se je izrazil premier, je mehanizem ICS oz. reševanje sporov na posebnem arbitražnem sodišču. Trenutno je izvzet iz začasne uporabe in bo veljal, če bo sporazum Ceta z vključenim mehanizom ICS potrjen v nacionalnih parlamentih. "Če bo DZ proti, potem ICS ne bo veljal," je pojasnil Cerar.
Vse manj sodnih zastaranj
Cerar je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke NSi-ja Ive Dimic, zanimalo jo je, ali bo v primeru zastaranja odmevnih primerov "letela tudi glava" ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča in ali bo prišlo do sodne reforme, ki bo pospešila sodne postopke, povedal, da je izjava ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki je v primeru morebitnega zastaranja pregona Igorja Bavčarja napovedal, da bodo "letele glave", sicer "izrazno neprimerna", vendar je ponazorila frustracijo, ki jo marsikdo, tudi sam, čuti ob morebitnem zastaranju takšnega primera.
Lani sta bili po premierjevih besedah uveljavljeni noveli kazenskega zakonika, so določili, da zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko je obsojenec pred izvršitvijo kazni na begu ali se kako drugače izmika izvršitvi kazni. Prav tako sta bili lani uveljavljeni noveli zakonov o sodiščih in o sodniški službi, ki omogočata razporejanje okrajnih sodnikov na okrožna sodišča.
Ob tem je premier spomnil, da v zadnjih letih število zaostankov in tudi zastaranj pada. Tako je bilo med letoma 2006 in 2010 v povprečju 198 zastaranj letno, med letoma 2012 in 2015 po 65 letno, letos pa je do konca maja zastaralo 19 zadev. Cerar pričakuje, da se bo upad števila zastaranj še nadaljeval. Pozitiven učinek pa pričakuje od novele zakona o kazenskem postopku, v kateri bo bolj urejen pritožbeni postopek, s tem pa se bo zmanjšalo število vračanja zadev z višjega na prvostopenjsko sodišče.
Osrednje obeležje na Teharjah?
Cerar je v odgovoru na poslansko vprašanje Anite Koleša (SMC), kaj je vlada naredila na področju odkrivanja in urejanja prikritih vojnih grobišč, izrazil zadovoljstvo nad lanskim sprejemom zakona o prikritih vojnih grobiščih pokopu žrtev. Pristojnost varstva prikritih vojnih grobišč so prenesli pod ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vodenje dejavnosti odkrivanja vojnih grobišč pa je prevzela komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Komisija intenzivno izvaja letošnji program, ki po Cerarjevih besedah obsega ureditev 60 prikritih vojnih grobišč do faze, ki bo omogočila pripravo predloga za vpis grobišča v register; izkop in pokop žrtev iz 18 prikritih vojnih grobišč; potrditev oz. sondiranje 45 prikritih vojnih grobišč; jedrno vrtanje oz. sondiranje rudniškega jaška Pečovnik ter pregled in sanitarni izvoz posmrtnih ostankov iz 16 kraških jam in brezen.
Cerar je pojasnil tudi prihodnje načrte v zvezi s prenosom posmrtnih ostankov iz Hude Jame v Spominski park Dobrava. Prvih 700 posmrtnih ostankov bo konec meseca dostojno pokopanih. Prekop in dostojen pogreb posmrtnih ostankov preostalih žrtev iz rova sv. Barbare, ki jih je po ocenah še okoli 2.500, pa bo predvidoma končan v prihodnjem letu. Obuja pa se tudi pobuda, da bi na Teharjah v prihodnje nastalo osrednje slovensko obeležje in po možnosti tudi pokopališče žrtev vojnega in povojnega revolucionarnega nasilja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje