Kot je dejala, je analiza organizacij za zaščito potrošnikov v 42 državah članicah evropske potrošniške zveze pokazala, da Ceta evropskim potrošnikom ne prinaša posebnih koristi.

Monique Goyens opozarja, da je daleč največje tveganje, da bodo lahko vlagatelji iz Kanade uveljavljali posebne pravice pri vlaganjih v evropskih državah na način, ki lahko ogrozi pravico nacionalnih vlad pri zaščiti potrošnikov, delavcev, javnega zdravja in okolja. "V Beucu nam to zadošča, da državam odsvetujemo sklenitev sporazuma v obliki, kakršno ima zdaj," je poudarila.

Meni, da bi morale vlade razčistiti sporna vprašanja in sive cone glede Cete, da bi ustvarile varen okvir. Posledice sporazuma bodo namreč daljnosežne, zato si je treba vzeti čas in popraviti določila, ki so nesprejemljiva z vidika civilne družbe oziroma suverenosti države.

Zaskrbljeni zaradi slovenske vlade
Sogovornica Slovenske tiskovne agencije poudarja, da je sporazum Ceta prvi, ki gre skozi celoten proces EU-ja, zato mora biti izveden odlično, saj bo vzorčni primer za prihodnje sporazume. Direktorica Evropske zveze potrošnikov je izpostavila pomen transparentnosti in poudarila, da so pogajanja glede Cete potekala na skrivaj.

"Zato smo v Beucu zelo zaskrbljeni zaradi nenadne spremembe stališč slovenske vlade, ki je bila v prejšnjih tednih zelo kritična do Cete. Slovenske in tudi druge vlade bomo pozvali, naj preložijo odločitev glede Cete in si vzamejo čas za jasne odgovore. Ne smemo se zavezati nečemu, o čemer nismo povsem prepričani, pa čeprav za ceno nekajmesečnega zamika," je prepričana Monique Goyens.

Ceta kot stranska vrata za TTIP
Poleg tega Ceta do neke mere predstavlja stranska vrata za podoben sporazum z ZDA TTIP, ki je vsebinsko za potrošnike še veliko bolj kontroverzen, je dejala. "Skozi poglavje o zaščiti tujih investitorjev bi 50.000 ameriških podjetij lahko uporabilo svoje kanadske podružnice za vlaganje tožb v Evropi," je pojasnila. Določila glede tujih vlagateljev v razvpitem TTIP-u, glede katerega so pogajanja med EU-jem in ZDA sicer prekinjena, bi bila po njenem mnenju lahko celo bolj dorečena, saj je bil TTIP veliko bolj na udaru javnosti.

Kaj bo s pravico dostopa do vode?
Področje pravice dostopa do vode je zelo pomemben primer tega, kaj bi šlo lahko narobe s Ceto. Pravico dostopa do vode bi lahko tuji vlagatelji, ki imajo trenutno koncesijo za uporabo vode, izpodbijali. To pomeni, da bi v prihodnosti lahko tožili vlado, če bi z namenom prebivalcem olajšati dostop do vode želela recimo zaostriti pogoje teh koncesij.

"Vlada bi, če bi sodišče odločilo v korist vlagatelja, morala podjetju plačati tudi večmilijonsko odškodnino, seveda v breme davkoplačevalcev. Zato je za nas nesprejemljivo, da bi zakonodaja, ki ureja zadeve v javnem interesu, postala podrejena zasebnim interesom tujih vlagateljev," je stališče Beuca predstavila njegova predsednica.

Sporazum ne ureja številnih vprašanj
Potrošnik bi moral od takšnega sporazuma imeti koristi, denimo razširitev zaščite na področju poslovanja s karticami, roaminga, pravic v letalskem prometu, spletnega nakupovanja in podobnega, vendar teh vprašanj sporazum ne ureja. Evropske države se bodo morale pri sprejemanju nove zakonodaje ozirati na kanadske in ameriške interese, kar pomeni krnitev regulatorne suverenosti. "Ne želimo si sporazuma, po katerem bodo evropske države primorane v zamike pri sprejemanju zakonodaje, ker želijo tuji vlagatelji zaščititi svoje interese," je poudarila Monique Goyens.

Sporazumi z državami, kot sta Indija ali Kitajska, bodo drugačni, kot je Ceta, je dejala. "Pri Ceti ne gre toliko za trgovinski sporazum kot za ustvarjanje enotnega trga. Poleg tega bi bila z drugimi državami tudi debata o zaščiti tujih vlagateljev povsem drugačna, saj imajo povsem drugačen pravni sistem," je pojasnila.

Ceto naj bi podpisali 27. oktobra na vrhu EU-ja in Kanade v Bruslju, a mora pred tem soglasje k podpisu podati vseh 28 članic EU-ja. V Belgiji je po zavrnitvi regionalnih parlamentov Bruslja in Valonije to še pod vprašajem. Ministri članic EU-ja, pristojni za trgovino, bodo o tem sicer odločali v torek.

V primeru podpisa bo sporazum nato predvidoma v začasni uporabi že po potrditvi v Evropskem parlamentu na začetku prihodnjega leta, vmes pa bodo potekali ratifikacijski procesi po parlamentih članic Unije.