S tem so se na vrhovnem sodišču v izjavi na svoji spletni strani odzvali na izjave Notarske zbornice Slovenije, češ da je področje oporok v slovenski zakonodaji solidno rešeno in da centralni register oporok, vzpostavljen oktobra 2007, preprečuje, da bi se oporoke založile.

Po mnenju Vrhovnega sodišča ob zadnjih razkritih primerih nerazglašenih oporok niso na mestu izjave, s katerimi se želi zmanjšati odgovornost posameznikov in institucij, ki imajo na voljo vsa sredstva, da v praksi zaščitijo interese oporočiteljev. Kot še poudarjajo, na večini okrajnih sodišč opažajo, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok.

"Tako so v centralnem registru evidentirane vse oporoke, ki jih hranijo notarji, verjetno tudi pretežen del oporok, ki jih hranijo odvetniki, oporoke, ki so v sodni hrambi, pa se v tem registru evidentirajo samo izjemoma, ko oporočitelji to zahtevajo in plačajo stroške za vpis v omenjeni register. Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi jo bilo smiselno vzpostaviti, kar je Vrhovno sodišče RS tudi že predlagalo ministrstvu za pravosodje," so še dodali.

Vzpostavitev enotne evidence oporok predvidena
Kot so namreč pojasnili, je novela zakona o notariatu, ki je predvidela vzpostavitev centralnega registra oporok, v prehodni določbi res predpisala, da bo po vzpostavitvi tega registra obvezen tudi vpis oporok, ki jih hranijo sodišča. "Iz te določbe je razvidno, da je bila ob sprejemu omenjene novele dejansko predvidena vzpostavitev enotne evidence oporok, ki se lahko hranijo pri sodiščih, odvetnikih in notarjih," navaja sodišče.

A še pred vzpostavitvijo registra v oktobru 2007 je bila sprejeta nova novela zakona o notariatu, ki je naložila predlagateljem (tudi sodiščem), da podatke o oporokah, ki se vpisujejo v register, posredujejo le, če oporočitelj tako zahteva.

"Tudi ministrstvo za pravosodje je ob tem podalo neobvezno mnenje, da je vpis podatkov v centralni register oporok le možnost, ki jo oporočitelj lahko izkoristi. Verjetno tudi zato, ker je pravilnik o centralnem registru oporok določil, da je notarska zbornica upravičena do denarnega nadomestila v višini 41 evrov za vsak vpis v register, medtem ko je za vsak poznejši vpis (razen za vpis podatka o smrti) oziroma izpis upravičena do denarnega nadomestila v višini 23 evrov," so zapisali na sodišču.

Materialnopravne posledice v 140 primerih
Spomnimo - med pregledom na sodiščih po Sloveniji so našli 945 nerazglašenih oporok. Zaradi napake sodišč volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapuščinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu.

V 140 primerih bi lahko imele nerazglašene oporoke tudi materialnopravne posledice.

Stranka NSi je zaradi skoraj tisoč založenih oporok že zahtevala sejo parlamentarnega odbora za pravosodje, pristojnega ministra pa poziva k spremembam zakonodaje, da bi preprečili take napake.