Napake pri shranjevanju oporok na vseh 44 okrajnih sodiščih v Sloveniji so med skrbnim pregledom odkrili že lani, poročajo Primorske novice.

Sredi aprila 2015 so nato imenovali komisijo, ki je do septembra izdelala smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek.

Oškodovanci morajo v pravdanje
Po podatkih vrhovnega sodišča v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, 221 je takih, ki jih sodišča niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja.

V 140 primerih pa imajo lahko nerazglašene oporoke materialnopravne posledice, kjer so se sodišča namesto po oporoki ravnala po zakonu.

V primerih, kjer bi najdene nerazglašene oporoke lahko imele materialnopravne posledice, so sodišča vse oporočne dediče tudi individualno obvestila, da lahko svoje pravice iz pozneje najdene oporoke, če želijo, uveljavljajo v pravdi.

"Sodišča so jim ob tem ponudila tudi možnost razgovora s sodnikom, ki se jim je tudi osebno opravičil za nastali položaj ter jim predstavil pravne možnosti, saj sodišča v takšnih primerih stanja ne morejo spremeniti sama ali po uradni dolžnosti," so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Babica mu je zapustila kmetijo, pa tega ni vedel
Kdo bo za napake sodišč odgovarjal, ni znano. Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj je prepričana, da bodo na sodiščih izvedli vse ustrezne postopke za zagotovitev pravnega varstva dedičev, pa tudi da bodo ugotovili razloge in odgovornost za nepravilnosti, ki so se dogajale, še poročajo Primorske novice.

Časnik je med drugim predstavil primer oškodovanca, ki mu je stara mama pred več kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Posočju, vendar tega ni vedel. Oporoko njegove stare mame so na enem izmed severnoprimorskih okrajnih sodišč našli na začetku letošnjega leta, v hrambo pa so jo prejeli že leta 1977.

Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so bili s problematiko nerazglašenih oporok seznanjeni že pred časom. Kot so navedli, bodo počakali na poročilo in celovit odgovor, ki so ga želeli. Sicer pa navajajo, da gre "za zadevo, ki zagotovo ne prispeva h krepitvi pravne varnosti posameznika niti h krepitvi zaupanja v pravno državo".