Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je tako opozoril na pomen zaupanja v koaliciji, ki ga je po njegovem mnenju vse manj. Pred novinarje pa je v DZ-ju stopil tudi predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki je spomnil na svoje napovedi, da bo zadnje leto mandata bolj pestro. "Dejstvo je, da se bližajo volitve, in je zelo težko usklajevati določene stvari," je priznal.

Po besedah Hana ni treba podrobno spremljati politike, da opaziš, da v tem trenutku v koaliciji vsak dela malo po svoje. Na vprašanje, ali je takšno stanje že ogrevanje za predvolilno kampanjo, pa je odgovoril z besedami, da ni s tem nič narobe, da pa morajo stranke delati vse do volitev. Pomembnejše je dejstvo, da je ta hip v koaliciji najmanjše zaupanje od začetka vlade, del tega pa so poleg zakonov predvsem kadrovske zadeve.

"Če politika zmaga, naj nastavi svoje ljudi, za njimi stoji, z njimi pade ali zmaga," je prepričan Han, ki sicer meni, da bo koalicija zdržala do konca. "A ne vemo, kdaj bo ta konec," je dodal.

Simona Kustec Lipicer, vodja poslanske skupine SMC-ja, je na drugi strani v izjavi novinarjem zagotovila, da bodo delovali državotvorno in odgovorno. Koalicijski sporazum in njegove zaveze so jasne. "Če se bomo držali vsega navedenega, verjemite, da bomo do konca mandata naredili še veliko dobrih in odgovornih rešitev za državo in ljudi," je poudarila.
.

.
Razhajanja zaradi "prerivanja" za stolčke
Za zadnji primer koalicijskega razhajanja je poskrbel predlog sprememb zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga je v proceduro vložil SD, z njim pa želi razširiti sestavo nadzornega sveta. SD sicer ni skrival nezadovoljstva ob kadrovanju na SDH-ju, v delu koalicije pa je slišati tudi očitke, da bi s širitvijo nadzornega sveta poskušal povečati svoj vpliv v SDH-ju in družbah v državni lasti. Očitki letijo tudi na to, da je SD sam vložil zakon.

Po besedah Erjavca že dalj časa potekajo pogovori o spremembi strukture nadzornega sveta SDH-ja, kar DeSUS podpira. A so se po njegovih besedah minuli teden na koaliciji dogovorili, da bodo stranke pregledale besedilo in se odločile, v kateri smeri bi šle spremembe. Erjavec je prepričan, da je soliranje SD-ja z omenjeno pobudo slaba ideja, a to so po njegovem storili, "ker so precej razočarani, ker ne dosegajo dobrih rezultatov, ko gre za kadrovske zadeve".

Han je zatrdil, da se predlog tega zakona "valja" med koalicijskimi partnerji že pol leta. Spomnil je še, da je SD predlagal tri zakone, a se zadeve niso premaknile. Zato so se odločili, da zakon o SDH-ju tudi zaradi slabih izkušenj z imenovanji v tem mandatu sami vložijo v postopek v DZ. Han, ki poudarja tudi podporo sindikatov in civilnih iniciativ, verjame, da bo zakon prejel dovolj podpore, da bo zaživel.

Problematični interesni vplivi
Podpore SMC-ja ne bo. Kustec Lipicerjeva je namreč opozorila, da je šel predlog zakona mimo vseh običajnih koalicijskih usklajevanj. Razumejo ga kot predlog v nekem "načrtno izbranem političnem trenutku, ki se ta hip dogaja v državi". V SMC-ju imajo celovite in vsebinske argumente, zakaj predlaganega zakona ne morejo podpreti, je še dodala. Po njenih besedah namreč "preveč na široko odpira vrata posameznim interesnim idejam in predlogom pri odgovornem upravljanju državnega premoženja". Ob tem je spomnila na kandidaturi Željka Puljića in Franca Žmavca za nadzornika SDH-ja, ki po mnenju SMC-ja ne izpolnjujeta procesnih pogojev.

Pritiski javnega sektorja
Koalicijo v prihodnje čakajo tudi pritiski javnega sektorja, ki se po parafiranju sporazuma vlade z zdravniškim sindikatom Fides že kažejo. "Bo treba biti kar čarovnik, da bomo vse, kar se bo pojavilo v javnosti, zaprli," je priznal Han. Obžaluje tudi, da so odprli le vprašanje položaja zdravnikov, ne pa tudi drugega zdravstvenega osebja.

Tudi po Erjavčevih ocenah ni primerno, da ločeno vodijo pogajanja. Boji se, da to pomeni začetek težav v javnem sektorju.