"Upravljanje je ključni dejavnik uspešnosti. V Sloveniji imamo upravljanje državnega premoženja organizirano tako neučinkovito kot verjetno nikjer v Evropi," je na novinarski konferenci v Ljubljani, kjer so predlog predstavili, ocenil Andrej Cetinski iz civilne pobude Sinteza.
Sinteza je bila pobudnik sprememb glede Slovenskega državnega holdinga (SDH). Pri pripravi predloga novele so sodelovali še predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskega sveta Slovenije.

Kot je dejal Cetinski, je bila zdajšnja ureditev upravljanja državnega premoženja sprejeta v času pritiska trojke in pritiska za hitro razprodajo državnega premoženja. Pri pobudi za spremembo zakona so se zgledovali po nemški ureditvi, kjer da je v velikih podjetjih upravljanje razdeljeno med kapital in delavce. Cetinski je prepričan, da bi s sprejetjem predlaganih sprememb naredili pomemben premik pri upravljanju državnega premoženja.

Podvojen nadzorni svet
Predlog novele med drugim predvideva, da bi nadzorni svet SDH-ja razširili s pet na deset članov. Od dodatnih petih članov bi štiri DZ-ju v imenovanje predlagala vlada, in sicer dva na predlog reprezentativnih sindikatov ter po enega na predlog ZDUS-a in Mladinskega sveta Slovenije. Petega dodatnega člana bi izvolili zaposleni v tistih družbah, ki jih strategija upravljanja kapitalskih naložb države opredeljuje kot strateške ali pomembne. Uvedli bi to, da bi morala uprava pred prodajo posamezne naložbe pripraviti načrt prodaje in zanj pridobiti soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet pa bi imel tudi večjo vlogo pri akreditaciji kandidatov za nadzorne svete družb v upravljanju SDH.

"Sprememba upravljanja podjetij v državni lasti lahko pripomore k spremembi korporativne kulture," je dejal Andrej Zorko iz ZSSS-ja in dodal, da so nemška podjetja boljša tudi zato, ker imajo v njih delavci vpliv na upravljanje, medtem ko so v slovenskih podjetjih le številke oz. sredstvo za doseganje ciljev kapitala. Dejal je tudi, da prodajalce državnih podjetij zanima le kupnina, ne pa položaj zaposlenih in prihodnost podjetja.

"Pričakujemo, da se bo s predlagano spremembo zakona tovrstna praksa spremenila," je dejal Zorko in dodal, da podpora zakonu pomeni spremembe miselnosti pri prodaji državnega premoženja. "Socialne pravice morajo postati enakovredne ekonomskim pravicam. Višina kupnine ne sme biti v ospredju," je prepričan.

Sušnik: Premoženje nastalo v času našega aktivnega dela
Vpliv na upravljanje želijo tudi upokojenci. "Upokojenci želimo kot močan člen civilne družbe – nas je 630.000 – sooblikovati politiko upravljanja premoženja, ki je nastalo v času našega aktivnega dela," je dejal predsednik ZDUS-a Janez Sušnik.

Mladinski svet meni, da bodo z novelo v soodločanje enakopravno vključeni tudi mladi. "Pomembno je, da se glas mladih sliši in da je upoštevan ter da se o prihodnosti družbe ne razpravlja brez mladih," je dejal predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl.

Škoberne: Ni nas spodbudil primer Cimosa
Poslanec SD-ja Jan Škoberne je dejal, da so predlog pripravljali zadnjega pol leta in da ga niso spodbudili zadnji primeri, kot je propad prodaje Cimosa ali kadrovanje v upravo in nadzorni svet SDH. Glavni cilj je izboljšati preglednost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja, je povedal.

Hainz: Naj steče čim prej
Kakšna je podpora v drugih poslanskih skupinah, za zdaj ni znano. Koalicija naj bi o predlogu še razpravljala. Poslanec DeSUS-a Primož Hainz se je za podpis pod predlog odločil, da postopki čim prej stečejo. "Pri odločanju smo včasih malce počasni. Ne glede na dogovor iz prejšnjega tedna, da se s to novinarsko konferenco počaka, se mi zdi bolje, da je čim prej," je povedal. Rešitve podpira, ker pri razvoju gospodarstva pogreša udeležbo delavcev pri upravljanju. Ali bodo drugi poslanci DeSUS-a predlog podprli, ni želel ugibati, dejal pa je, da so bili prvi pogovori "pozitivni".

SD za, kaj pa preostala koalicija
Sušnik je povedal, da so predlog predstavili vsem poslanskim skupinam, ki bodo o predlogu novele razpravljale predvidoma v torek. Podporo so napovedale tudi nekatere opozicijske stranke, je dejal, v največji poslanski skupini, SMC-ju, pa jasnega odgovora niso dobili. Škoberne sicer pričakuje široko podporo, tudi zunaj koalicije. "Razširitev nadzornega sveta in njegovih pristojnosti pri upravljanju tako velikega premoženja ne bi smela biti problematična za nikogar," meni Škoberne.