Ob deseti obletnici delovanja urada ombudsmana je Hanžek dejal, da se je odziv državnega zbora in vlade na poročila varuha v zadnjih letih spremenil na bolje.
S pravicami tako kot s potrebamiPoudaril je, da je s človekovimi pravicami tako kot z drugimi potrebami. Ko zadovoljimo trenutne, se pojavijo nove. Podobno pa je po njegovem mnenju tudi z državo. Če ji nekdo nenehno ne gleda pod prste, postane brezbrižna do prebivalcev, zato je obstoj institucije, kot je ombudsmanov, nujen.
Pri delovanju institucije ombudsmana se Hanžku zdi pomembno, da je dobila specializirano skupino za delo na področju varstva otrokovih pravic, zdaj pa se na uradu ukvarjajo z vzpostavljanjem oddelka za spremljanje vseh oblik diskriminacije in nestrpnosti.
Vsaka institucija je dobrodošla
Na vprašanje o parlamentarni komisiji za človekove pravice, ki zaradi premajhne podpore v DZ-ju ni bila ustanovljena, je Hanžek pojasnil, da podpira ustanovitev vsake institucije, ki se ukvarja z varovanjem človekovih pravic.
Pri izbrisanih zatajili tudi mediji
Krivda državnih institucij je velika tudi pri problemu izbrisanih, je dejal Hanžek, hkrati pa poudaril, da so na izpitu padli tudi mediji. Ustvarili so namreč občutek, da je šlo bolj za maščevanje tisti populaciji prebivalstva, ki se je odločila, da ne želi slovenskega državljanstva.
Predstavili projekt o nestrpnosti
Predstavili so tudi projekt z naslovom Oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki je nastal kot odziv na naraščajoče in vedno hujše oblike nestrpnosti do manjšinskih skupin.
Institucija varuha človekovih pravic je bila v Sloveniji uvedena z ustavo, ki je bila sprejeta leta 1991, tri leta kasneje pa je državni zbor za prvega ombudsmana izvolil Ivana Bizjaka. Varuh je začel uradno delovati januarja 1995.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje