"Žal so nas dogodki zaradi težav pri javnih razpisih prehiteli," pravi Hauc. Leta 2005 je Pošta Slovenije po Haučevih besedah v varovanje vložila nekoliko čez 300.000 evrov, letos pa bodo varnosti namenili 2,1 milijona evrov in celo več. Veliko skrb namenjajo tudi izobraževanju in usposabljanju, je v pogovoru za Večerovo prilogo V soboto dejal generalni direktor pošte.

Hauc je pojasnil, da so v zadnjih treh letih posodobili sistem videonadzora, protivlomni sistem in sistem nadzora pristopa v logističnem centru v Ljubljani, ki pomeni v Pošti Slovenije objekt najvišjega tveganja, ter s sistemom videonadzora v letu 2009 opremili 20 pošt. Na začetku letošnjega leta so nadgradili in posodobili tudi sistem videonadzora v logističnem centru v Mariboru.

Pošta bo takoj začela postopke za izvedbo dodatnih varnostnih ukrepov: s sistemom videonadzora bodo opremili pošte, za katere menijo, da so najbolj ogrožene, postopno pa tudi vse druge. Prav tako bodo na poštah, ki niso ustrezno mehansko varovane, zvišali steklene zapore pred blagajniškim mestom, namestili protivlomno folijo na vse steklene površine na poštah, dodatno ojačali nekatera vrata v notranjosti pošt, namestili protivlomna vrata in podobno, v naslednjih letih pa bodo mehanske zapore uvedli tudi na vseh drugih poštah. V teku pa je tudi nov razpis za nakup dimnih denarnih pasti, ki obarvajo gotovino, da je neuporabna.

"Tudi za pošto Kresnice so bile v letošnjem letu načrtovane vse tri oblike varovanja - videonadzor, mehanske zapore in sistem dimnih pasti," je dejal Hauc, ki ga je dogodek v Kresnicah, v katerem je v oboroženem ropu umrla tamkajšnja uslužbenka, zelo pretresel.

Hauc se je v pogovoru dotaknil tudi naložbe v NKBM-ju, v kateri je Pošta Slovenije nekoliko manj kot sedemodstotni lastnik. Kot je poudaril, ima pošta velika pričakovanja glede donosnosti delnice banke. "Seveda spremljamo gibanje tečaja delnic na Varšavski in Ljubljanski borzi. Nismo zadovoljni s trenutno ceno," je dejal Hauc, ki od uprave banke pričakuje, da bo trend obrnila navzgor, predvsem z zvišanjem donosnosti banke. Za bančno delnico je zlato pravilo, kot pravi Hauc, vsaj desetodstotni donos na leto.

Pritiskov za sodelovanje pošte pri dokapitalizaciji NKBM-ja po Haučevih zagotovilih ni bilo. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države je izdala skupščinski sklep, ki ga je pošta morala spoštovati. "Na srečo smo imeli dovolj denarnih rezerv, da smo to lahko izvršili. Vsekakor je za nas bolje, da smo ta denar vložili v delnice NKBM-ja, ki je kljub vsemu po našem mnenju perspektivna banka, kot pa da bi ta znesek morali vplačati v državni proračun," je pojasnil.

Sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM-ja pa je zagotovo spremenilo prevzemne načrte Pošte Slovenije v prihodnosti. Ker že zdaj presegajo poslovni načrt, Hauc upa, da se bodo dovolj finančno okrepili in lahko uresničili vse druge načrte.

Pošta svojih prevzemnih tarč še ni povsem opredelila, predvsem zaradi političnih razmer na Balkanu so še vedno v fazi preučevanja. Je pa Hauc prepričan, da se bodo prevzemne priložnosti pojavljale. "Do takrat pa bomo svojo finančno moč okrepili, tudi zaradi naložbe v NKBM, da bomo lahko morebitne bodoče prevzeme financirali sami," je prepričan generalni direktor pošte.

Če se bo država odločila prodati svoj delež v NKBM-ju, se ji bo Pošta Slovenije pridružila, in sicer že zaradi prevzemne premije. Sicer pa bo pošta iskala druge možnosti. "Za zdaj nimamo namena izstopati iz lastništva," poudarja Hauc in za prihodnost napoveduje še večjo usmeritev v finančne in informacijske storitve, kot je v EU-ju že dlje časa trend.

Hauc o odstopu s čela Pošte Slovenije, kot je še dejal v pogovoru za časnik, ne razmišlja, ker mora še marsikaj narediti. Do zdaj tudi še nobena revizija ni ugotovila večjih nepravilnosti na Pošti Slovenije, dodaja.