"Minister in urad ne moreta sama doseči vsega, zato je nujna vključitev tega področja v delo več ministrstev, začenši z zunanjim," je dejala Helena Jaklitsch v zagovoru pred komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Posebno poslanstvo urada vidi v spodbujanju in podpiranju učenja slovenskega jezika, tako formalnega kot neformalnega.

Posebno pozornost je po njenem treba nameniti mladim, saj se brez podmladka manjšine ne morejo razvijati. Sodelovanja s Slovenci v zamejstvu pa ne vidi le kot finančno pomoč, ampak tudi kot podporo različnim dejavnostim.

Pohvalila je veliko raznolikost dejavnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem in izrazila prepričanje, da jih je treba še naprej podpirati. Želi si več mladinskih izmenjav, saj da se na ta način krepi povezanost.

Omenila je tudi dve obletnici, ki ju obeležujemo letos – 100. obletnico koroškega plebiscita in 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Glede slednjega Jaklitscheva upa, da bo Italija držala besedo in Narodni dom vrnila Slovencem.

Poučevanje slovenščine v Italiji

V Italiji bo med drugim po njenem treba najti stabilnejšo rešitev za poučevanje slovenščine v Kanalski dolini. V politiki pa je na prvem mestu volilni zakon, ki ga bo treba budno spremljati in sodelovati z narodno skupnostjo. Težava je po njenem tudi velika zamuda pri imenovanju članov paritetnega odbora, ki skrbi za izvajanje zaščitnega zakona.

Dejala je še, da na Madžarskem oblasti namenjajo veliko denarja za financiranje dejavnosti slovenske manjšine. Kar zadeva slovensko skupnost na Hrvaškem, pa je omenila prenos politične angažiranosti na nacionalni svet, ki bi razbremenil kulturno zvezo.

Glede slovenske skupnosti po svetu je najprej omenila vse večjo individualizacijo v angleško govorečih državah ter v Zahodni Evropi. To po njeni oceni sicer ne pomeni konca slovenske identitete. V teh okoljih je prišlo tudi do "vdaje" glede jezika, ugotavlja kandidatka. V državah nekdanje Jugoslavije pa je treba poskrbeti, da zagon tamkajšnjih društev ne bi usahnil.

Pasivnost glede povratništva izseljencev

Izpostavila je tudi pasivnost Slovenije glede povratništva izseljencev in njihovih potomcev v domovino. "Treba se je zavedati, da gre za naše ljudi, čeprav gre za tretjo, četrto generacijo," je opozorila.

Poudarila je tudi, da je nujno poskrbeti, da mladi ne bodo odhajali iz Slovenije v tujino oziroma bodo odhajali v svet z več domovinske zavesti, ker je ključ ta vrnitev domov. Treba jih je povezovati z obstoječimi društvi. Ob tem je pohvalila "pionirsko delo" pri repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Smiselno bi bilo razmisliti, da bi se za repatriacijo zadolžili kako ustanovo, urad bi pa bil koordinator, je predlagala.

Povedala je še, da je vedno občudovala trud in požrtvovalnost rojakov, da so ohranili slovensko kulturo, identiteto in jezik. "V domovini je to samoumevno, v tujini pa morajo Slovenci vložiti veliko prostega časa in energije, da lahko ostanejo Slovenci," je poudarila.