Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v ponedeljek na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je policija v Ljubljani in Mariboru na protivladnih protestih popisala večje število udeležencev. Napovedal je, da bodo udeleženci oglobljeni in da bo policija vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo policija za identifikacijo udeležencev petkovega in ponedeljkovega shoda uporabila vse javno objavljene fotografije, tudi tiste z družbenih omrežij in s prispevkov medijev.
V današnjem telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju je Hojs poudaril, da je odlok jasen: zbiranje in zadrževanje na javnih mestih je zaradi epidemije prepovedano. Kot pravi, se ne more strinjati s tem, da policija označi javno mesto s trakovi, nato pa pride tja množica, ki trak odmakne in se požvižga na vsa opozorila. "Prav tako ne pristajam na to, da je minister za notranje zadeve tisti, ki samo nemo opazuje, kaj policija počne. Dejstvo je, da je notranji minister tisti, ki daje tudi usmeritve policiji," je dejal Hojs. Meni, da s svojim tvitom ni nikogar nič silil, in je tudi popolnoma jasno napisal, da gre za pričakovanje. "To je usmeritev. Verjamem, da bo policija sledila mojim usmeritvam," je še dodal.
Minister Hojs je komentiral tudi poziv glede prepoznavanja udeležencev s fotografij. Če so bili on, obrambni minister Matej Tonin in predsednik republike Borut Pahor ob fotografijah obiska mejnega območja ob Kolpi, ko se niso držali ustrezne razdalje, deležni zgražanja, za kar so se tudi opravičili, potem Hojs pričakuje, da bodo, če se na fotografijah s protesta prepoznajo glavni urednik Mladine in še množica drugih, ti primerno procesirani. "V tem ne vidim nobenih težav. Pravila veljajo za vse," je pripomnil.
Za zdaj Hojs še nima povratne informacije o morebitnih kazenskih ovadbah. Kot pravi, policija tega ne more narediti v dveh urah, saj je protest oz. nezakonito zbiranje, ki je potencialna širitev epidemije, potekal šele v ponedeljek oz. petek, ko so posamezniki v znak protesta pred državni zbor lepili papirnata stopala. Pričakuje, da bo policija to naredila v prihodnjih dneh.
"Resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice"
Na dogajanje so se odzvali tudi v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Kot so zapisali, iz izjav ministra Aleša Hojsa sklepajo, da je policija dobila usmeritve, da vsakršno gibanje po javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. "To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice," opozarjajo.
Vprašanje je torej, ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za čezmerno uporabo policijskih pooblastil. "Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom," so zapisali v uradu.
Za zdaj na policiji predlagajo postopek proti 26 osebam
Policisti so v Ljubljani identificirali 30 oseb, na zdravstveni inšpektorat pa so do zdaj podali sedem predlogov za postopek zaradi kršenja odloka. Kaznivih dejanj na dogodku niso zaznali. Med protestom pa so protestniki na delu Trga republike odstranili trak, ki je prepovedoval dostop na trg. "V dogodku bomo nadaljevali z ustreznimi postopki za ugotovitev preostalih kršiteljev. V primeru dodatno zaznanih prekrškov ali kaznivih dejanj bomo ukrepali v skladu z zakonodajo," so zapisali na Generalni policijski upravi.
Na protestu v Mariboru so policisti zbrane opozorili, da kršijo odlok o prepovedi zbiranja na javnih krajih. Nekateri med zbranimi opozoril niso upoštevali, zato so jih policisti identificirali. Podatke o 19 osebah so predali zdravstvenemu inšpektoratu. Drugih ukrepov, povezanih s protestom, ne beležijo. Policisti pa so nadzirali tudi protestni shod v Slovenski Bistrici, kjer se je zbralo 15 oseb. Policisti so zbrane opozorili na kršenje odloka. Prebivalci so opozorila upoštevali in se mirno razšli. Neprijavljene shode v Ljubljani in Mariboru so varovali v skladu z varnostnimi načrti, ki so temeljili na varnostni oceni, ukrepanje pa na načelu sorazmernosti, so pojasnili na policiji.
Na dogodkih so policisti ljudi pozivali, naj uporabljajo zaščitno opremo in ohranjajo primerno razdaljo med seboj. Govornike in potencialne organizatorje so policisti seznanili s prepovedjo javnega zbiranja. Ugotovitve o kršitvah pa bo policija odstopila zdravstvenemu inšpektoratu, ki je pristojen za kršitve po zakonu o nalezljivih boleznih. Policisti so nekatere postopke in kršitve tudi snemali, na podlagi posnetkov bodo skušali identificirati kršitelje in zoper nje izvesti ustrezne postopke.
Policija pri obravnavi avtonomna
Protestniki bi bili sicer lahko kaznovani tudi po 117. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje širjenja nalezljive bolezni. Če bodo policisti v nadaljevanju postopka ugotovili, da so izpolnjeni elementi tega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, se bodo "o pregonu posvetovali oz. uskladili s pristojnim tožilstvom". Sicer na policiji od razglasitve epidemije niso zaznali suma kaznivega dejanja po 117. členu kazenskega zakonika.
Policija je pri obravnavi tovrstnih dogodkov avtonomna, sledi zakonskim in strokovnim izhodiščem ter vsak primer obravnava posebej, so poudarili na GPU-ju. "Pri tem se ne opira na javno mnenje oziroma morebitna stališča družbenopolitičnih oseb, temveč se pri pregonu kaznivih dejanj usklajuje s tožilstvom, pri pregonu prekrškov pa so pri odločanju prekrškovni organi avtonomni in neodvisni tudi znotraj organizacijske hierarhije," so še zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje