Hribar Milič je o tem govoril na posvetu o stanju in viziji visokega šolstva v Sloveniji, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Kot je povedal, je za slovensko visoko šolstvo značilna hitra rast terciarnega izobraževanja. Izpostavil je neustrezno strukturo vpisa, saj je negativna selekcija v poklicnem izobraževanju, poleg tega pa je na tehniške visoke šole vpis le 20-odstoten.

Sistem omogoča preveč vpisanih študentov, meni Hribar Milič. Po njegovem mnenju zato upada zahtevnost izobraževanja, študij traja predolgo, povezovanje z gospodarstvom pa je premajhno.

Človeški viri
Eden od ključnih izzivov prihodnosti v Sloveniji bo skrb za rast kakovosti človeških virov, s katerimi bo mogoče odgovoriti na izzive na znanju temelječega gospodarstva in družbe, je dejal predsednik GZS-ja. Tehniko in naravoslovje je tako po njegovem mnenju treba približati mladim že od rane mladosti.

Treba bo omejiti vpis v družboslovne srednje šole in visoke šole, prenoviti visokošolski kurikulum ter načrtno podpirati interdisciplinarni študij, je še dejal.

S tezo, da se visoko šolstvo v Sloveniji prepočasi prilagaja in posodablja, se strinja tudi akademik Alojz Kralj. Poleg tega po njegovih besedah slabo izvajamo nacionalni program razvoja visokega šolstva, avtonomija univerz pa je predmet nenehnih razlag in posegov posameznih vlad.

Visoko šolstvo kot podpora gospodarstvu
Kralj je poudaril, da je visoko šolstvo podporna dejavnost razvoja gospodarstva in nacionalne konkurenčnosti. To pa lahko izboljšamo z dvigovanjem kakovosti visokega šolstva, je prepričan. Ob tem je poudaril, da bi morali študentje, gospodarstveniki in družba imeti polovico vpliva na sprejemanje zakonodaje.

Schmidt svari pred komercializacijo
Na posvetu je sodeloval tudi predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt, ki je dejal, da smo v Sloveniji želeli preoblikovati visokošolski prostor, ne da bi vedeli, kaj želimo.
Nacionalni program visokega šolstva, sprejet leta 2011, še vedno ni zaživel v zakonodaji, pomanjkanje vizije in politične volje pa onemogoča izvajanje sprejetih strategij v praksi, je opozoril Schmidt. Takšen pristop po njegovih besedah omogoča komercializacijo visokega šolstva na račun kakovosti izobraževanja.