"Vsaka, še tako na videz malenkostna manipulacija s človekom, je nedopustna. Predstavljeno poročilo je evidenten dokaz, da država izgublja lastno kredibilnost in verodostojnost, prav zaradi nedopustne manipulacije s človeškimi usodami," je na novinarski konferenci povedal Robert Hrovat (SDS), predsednik komisije, ki se ukvarja z vprašanjem izbrisanih.

Število izbrisanih 18.305 in ne 25.571
Državni zbor je sicer 15. maja 2009 odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. izbrisanih v letih 2003 in 2009, zaradi suma, da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni političnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij. Komisija je po Hrovatovih besedah ugotovila, da informacijski sistem ministrstva za notranje zadeve (MNZ) ni bil usklajen s podatki na upravnih enotah o osebah, ki so se same odjavile iz registra stalnega prebivalstva, ministrstvo pa se je tega dejstva zavedlo šele med potekom parlamentarne preiskave.

"Pravo število t. i. izbrisanih oseb je po znanih podatkih 18.305 in ne 25.671. Z višjim številom je bila tako neupravičeno seznanjena domača in tuja javnost, informirani predstavniki organizacij za človekove pravice ter predstavniki držav zunaj Slovenije," trdi. Hrovat je prepričan, da je zaradi pravnih posledic za posameznike in državo nujno, da MNZ poimensko identificira 7.366 oseb, kolikor jih vodi preveč kot t. i. izbrisane osebe.

Razmerje med preiskovalno komisijo in MNZ-jem
Ministrica Katarina Kresal po Hrovatovih besedah vseh odgovorov komisiji ni podala, preprečila pa je, da bi podrejeni pričali pred preiskovalno komisijo, "saj se je izpolnilo pričakovanje v obliki odgovorov ministrice pred preiskovalno komisijo, da ne pozna podrobnosti in da zaupa svojim podrejenim, podrejenim pa ni dovolila pričati".

Komisija je še ugotovila, da je ob štetju t. i. izbrisanih in izdajanju dopolnilnih odločb MNZ-ja od leta 2002 do leta 2004 naredilo strokovno napako, ker je odločbe izdajalo osebje po podjemnih pogodbah na sedežu MNZ-ja. Če bi namreč že takrat to delo opravile upravne enote, kjer so bili pravi podatki, ne bi prihajalo do takih zapletov in izvedba bi bila bistveno cenejša. Po izračunu preiskovalne komisije je strošek izdane dopolnilne odločbe stal okoli 34 evrov.

Zato je preiskovalna komisija je od MNZ-ja želela pridobiti spisek 28 oseb, ki so po podjemnih pogodbah izvajale izdajanje dopolnilnih odločb, vendar ga ni dobila, zato je na višje sodišče vložilo zahtevo za zaseg listin, ki vsebujejo sezname. Sodišče pa je zahtevo zavrnilo.

Predlagani končni štirje sklepi
Predsednik komisije Robert Hrovat je sejo komisije, kjer bodo obravnavali osnutek poročila, sklical za prihodnji teden, v potrditev pa bo predlagal tudi štiri sklepe, in sicer da vlada opravi revizijo vseh izdanih upravnih odločb, ki se navezujejo na status t. i. izbrisanih oseb, da izdela analizo in poroča DZ-ju o tem, koliko so podatki iz elektronskih evidenc verodostojni kot podlaga za izdajanje upravnih odločb, da vlada poroča DZ-ju o vzrokih neupoštevanja podatkov o t. i. izbrisanih iz leta 2002 do leta 2004 pri štetju t. i. izbrisanih v mandatu vlade od 2008 do 2012 in o vzrokih nestrokovnega in nevestnega dela MNZ-ja ter da vlada pošlje vrhovnemu državnemu tožilstvu kot naznanitev suma kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela s predlogom, da se v preiskavi preveri, ali je imelo nevestno delo za posledico oškodovanje državnega proračuna in ali je šlo pri očitanem kaznivem dejanju za naklepen prikaz višjega števila t. i. izbrisanih v primerjavi s podatki, s katerimi je razpolagal MNZ.