Pri tem niso vključeni podatki z Okrožnega in Okrajnega sodišča v Ljubljani, saj podatkov o tem, koliko zadev, povezanih z izbrisanimi, poteka na njihovih sodiščih, ne želijo posredovati, saj naj bi za to, da bi lahko zbrali omenjene podatke, potrebovali natančne opravilne številke zadev ali vsaj imena strank v postopku.

Zahtevke izbrisanih obravnavajo okrožna sodišča
Vsi zahtevki, povezani z izbrisanimi, potekajo na okrožnih sodiščih, ki sicer po zakonu obravnavajo vse zahtevke, višje od 20.000 evrov. Od 11 okrožnih sodišč, kolikor jih imamo v Sloveniji, so zahtevke obravnavali ali jih še obravnavajo na okrožnih sodiščih v Celju, Krškem, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, na Ptuju in v Slovenj Gradcu.

Okrožno sodišče v Celju je do zdaj obravnavalo tri zadeve, vse tri pa so bile pravnomočno zavrnjene. Prav tako je tri zadeve obravnavalo Okrožno sodišče v Mariboru. Dva zahtevka sta bila pravnomočno zavrnjena, eden pa se zaradi zahteve za revizijo od oktobra 2008 rešuje na vrhovnem sodišču.

Okrožno sodišče v Murski Soboti obravnava dve zadevi. V eni izmed njih je glavna obravnava razpisana za 19. januarja 2011, druga zadeva pa je v fazi pritožbe na Višjem sodišču v Mariboru. Prav tako dve zadevi obravnava Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, nobena od njiju pa še ni končana.

Po eno zadevo so obravnavala okrožna sodišča v Novem mestu, Krškem in na Ptuju. Ptujsko sodišče je sodbo v zadevi izdalo januarja lani, vendar jo je Višje sodišče v Mariboru avgusta lani spremenilo. Zaradi tega je bila lani vložena revizija na vrhovno sodišče, ki pa je slednje še ni izvedlo. Zahtevek na novomeškem sodišču je bil zaradi zastaranja zavrnjen, na krškem sodišču pa še ni končan. Nobenega zahtevka do zdaj niso imeli na okrožnih sodiščih v Kopru, Kranju in Novi Gorici.

Med "osamosvojitvenimi" zakoni tudi zakon o državljanstvu in zakon o tujcih
DZ je po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 med t. i. osamosvojitvenimi zakoni sprejel tudi zakon o državljanstvu Republike Slovenije in zakon o tujcih. Po prvem so imeli vsi državljani drugih republik SFRJ-ja, ki so imeli na dan plebiscita 23. 12. 1990 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, možnost, da v šestih mesecih zaprosijo za slovensko državljanstvo. Če tega niso želeli, pa so si lahko po zakonu o tujcih uredili status tujca.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve jih je večina uredila svoj status, vse druge (25.671) pa je ministrstvo preneslo v evidenco tujcev brez urejenega statusa, s čimer so v Sloveniji izgubili nekatere pravice. Poleg tega naj bi še 12.000 oseb zapustilo našo državo.

Ustavno sodišče je nato dvakrat, v letih 1999 in 2003, odločilo, da je bil ves postopek nezakonit, državnemu zboru pa naložilo, da uredi položaj izbrisanim in jim med drugim prizna tudi stalno prebivališče v Sloveniji za nazaj. Prvi poskus ureditve tega vprašanja sega v leto 2003. Takrat je državni zbor sprejel tehnični zakon o izbrisanih, na podlagi katerega bi ministrstvo za notranje zadeve lahko po uradni dolžnosti uvedlo postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivališča od dneva izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje, vendar je zakon aprila 2004 padel na referendumu, ki so ga zahtevali poslanci iz vrst SDS-a, NSi-ja, SNS-a, SLS-a in SMS-a.

MNZ izdal okoli 4.000 dopolnilnih odločb izbrisanim
Ministrstvo za notranje zadeve je zato začelo izdajati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju izbrisanim neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča in jih izdalo okrog 4.000. Sledilo je še nekaj zakonskih predlogov, denimo sistemski in ustavni zakon o izbrisanih, a v parlamentu noben ni dobil zadostnega soglasja.

Izbrisanim, ki so si že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo, je ministrstvo za notranje zadeve februarja lani začelo izdajati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Sloveniji od leta 1992 naprej in jih izdalo približno 2.200. Za tiste, ki si stalnega prebivališča predtem niso uredili in tudi niso bili upravičeni do dopolnilih odločb, je DZ marca na predlog notranjega ministrstva sprejel novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ-ja v Sloveniji. Zoper novelo je bila vložena zahteva za referendum, ki pa jo je ustavno sodišče zavrglo.

Po omenjeni noveli lahko izbrisani po vložitvi vloge (vložijo jo lahko v treh letih) in ob izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej, s posebno dopolnilno odločbo pa lahko tudi zakonsko uredijo svoje bivanje v Sloveniji od izbrisa dalje.

Nekateri, zlasti opozicija, ob tem opozarjajo, da bo slednje sprožilo množične sodne postopke in zahteve po odškodninah, medtem ko na drugi strani zagovorniki izbrisanih zatrjujejo, da ne bo tako.