Ustavno sodišče je odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona o izbrisanih ali njegovo zavrnitvijo na referendumu nastale protiustavne posledice.

Sodišče je odločitev sprejelo s sedmimi glasovi za zavrnitev in dvema proti njej, ustno pa jo je razglasil predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. Ustavni sodniki so svojo odločitev sprejeli pretekli teden. Proti sta glasovala sodnika Mitja Deisinger in Miroslav Mozetič, ki sta dala tudi ločeni odklonilni mnenji. Pritrdilna ločena mnenja so dali Jasna Pogačar, Jadranka Sovdat in Jan Zobec.

Ustava pred pravico do referendumskega odločanja
Kot je pojasnila poročevalka Sovdatova, državni zbor s predvideno ureditvijo skladno z ustavo odpravlja protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča iz leta 2002. Referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se te protiustavnosti sploh odpravijo, menijo sodniki. Upoštevali so, da je državni zbor z zakonom o izbrisanih uredil samo odpravo protiustavnosti, poleg tega pa le nekatera nujna in povezana vprašanja, zato ne gre za zlorabo zakonodajne pristojnosti.

Ustavno sodišče je tako odločilo, da je treba načelom pravne države, pravici do enakosti pred zakonom, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti, pravici do odprave kršitev človekovih pravic in avtoriteti ustavnega sodišča dati prednost pred pravico do referendumskega odločanja.

Odškodnina jim ni zagotovljena
Če je posameznikom zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva nastala škoda, ker so jim bile odvzete pravice, vezane na pogoj stalnega prebivanja v Sloveniji, bi se lahko zastavilo vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti države, vendar po mnenju ustavnih sodnikov le ob vseh izpolnjenih predpostavkah, kot izhajajo iz 26. člena ustave (pravica do povračila škode) in iz veljavne zakonske ureditve.

Kresalova: Izbrisanim ne vračamo le dostojanstva, ampak tudi pravice
Notranja ministrica Katarina Kresal je po razglasitvi dejala, da s tem aktom "izbrisanim vračamo ne le dostojanstvo, ampak tudi pravice". Prepričana je, da ne bodo prejeli 25.000 vlog za odškodnine, izrazila pa je tudi prepričanje, da se bo "končala jara kača političnih manipulacij".

"Če želimo načrtovati prihodnost, moramo pospraviti s preteklostjo, in to se je danes zgodilo," je še poudarila. V tem trenutku po njenih besedah ni razloga, da bi predlagali posebno zakonsko omejitev za odškodnine. "Do zdaj ni bil izplačan še niti evro odškodnine," je dejala.

Kot je napovedala, se bo v prihodnjih dneh srečala s predstavniki izbrisanih. Kresalova meni, da bo tedaj pravi čas, da se jim v imenu ministrstva za notranje zadeve opraviči za izbris.

Gantar se je opravičil za izbris
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa se je izbrisanim za izbris že opravičil. Kot je dejal, je bilo največje opravičilo že s sprejetje zakona v državnem zboru.

Na vprašanje, ali se bo kdo opravičil za izbris v imenu države, je dejal, da je "opravičilo sicer odvisno od vsakega posameznega politika ali političarke".

Sicer je poudaril, da je prvo in najpomembnejše sporočilo z današnje razglasitve odločitve ustavnega sodišča to, da referenduma ne bo. Kot drugo pomembno sporočilo pa je navedel, da se zoper človekove pravice ter uveljavljanje in odpravljanje ustavnih neskladnosti ne more izpeljati referenduma.

Gorenak: "Precej neljudsko stališče" ustavnega sodišča
Poslanec Vinko Gorenak je v imenu poslanske skupine SDS-a izjavil, da je z odločitvijo ustavno sodišče ponovno, tj. že tretjič, zavrnilo pravico do referenduma. Strinja se z obema odklonilnima ločenima mnenjema. Po njegovem mnenju je sedem ustavnih sodnikov dalo prednost pravici izbrisanih pred pravico do referenduma, preostala dva pa ravno obratno prednost pravici do referenduma pred pravico izbrisanih. Po Gorenakovem mnenju se je s to odločitvijo 7 ustavnih sodnikov postavilo na "precej neljudsko stališče". "Odločitev ustavnega sodišča je še en dokaz, da je sodstvo kot celota absolutno potrebno ustavne reforme," je dejal Gorenak.

Na vprašanje, ali je bila odločitev ustavnega sodišča politična, je odgovoril: "Posredno ste me lahko razumeli. Vemo, kdo predlaga ustavne sodnike, kdo jih izbira, kdo je bil v tej državi na oblasti toliko let, pa je tudi jasno." Glede odločitve ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu je namreč Gorenak omenil "sprego med levo politično opcijo in večino ustavnih sodnikov, ki pripadajo tej opciji".

Na novinarsko vprašanje, ali se bo izbrisanim opravičil, je povedal, da za to ne čuti nobene potrebe. Kot je poudaril, so imeli izbrisani vse možnosti, da bi si uredili svoj status.
Jelinčič: Najvišja volja je volja ljudstva
Za komentar smo povprašali tudi drugega predlagatelja referenduma. Zmago Jelinčič je za MMC dejal, da je ustavno sodišče znova pokazalo, da ni Ustavno sodišče Republike Slovenije, ampak organ pod vodstvom vlade, saj ne dela za vse ljudi, temveč le za nekatere.

Dodal je še, da bodo tisti s prijatelji na pravih mestih prejeli mastne denarce. In kako komentira obrazložitev sodišča, da ima ustava prednost pred referendumskim odločanjem? "Najvišja volja je volja ljudstva in kratenje te je bedarija."

Novelo državni zbor sprejel marca
Novelo zakona je državni zbor sprejel marca, z njo pa naj bi celovito rešili vprašanje izbrisanih.

V SDS-u in SNS-u so nato vložili zahtevo za referendum o noveli, saj menijo, da bo imela finančne posledice za državni proračun. Poslanci koalicije so marca izglasovali sklep, da državni zbor zahtevo za razpis posreduje v presojo ustavnemu sodišču.