Poslanci koalicije so odločitev sodišča pozdravili. Miran Potrč je dejal, da si je Slovenija z odločitvijo ustavnega sodišča povrnila ugled v svetu, ki je državo večkrat opozoril, da je skrajni čas za ureditev tega vprašanja.

SD: Ustavne odločitve je treba spoštovati
Prepričan je, da je država s tem popravila temeljno napako z začetka 90. let in pričakuje, da bodo tudi tisti, ki so si referenduma želeli, ugotovili, da je treba ustavne odločitve spoštovati, ne pa "delati političnih problemov tam, kjer jih pravno ni."

Zares: Dovolj poskusov neustavnih referendumov
Poslanci Zaresa menijo, da se z odločitvijo ustavnega sodišča končuje poglavje, ki ga je, kot je dejal poslanec Franco Juri, zaznamovalo "veliko političnih špekulacij". Upajo, da bo koalicija končno ustavila poskuse, da bi "z neustavnimi referendumi ali oviranjem uresničevanja človekovih pravic razklala državo". Juri upa, da se bo politika zdaj končno lahko začela ukvarjati "z resničnimi vprašanji, ki nas skrbijo, in se soočila s krizo, ki je vprašanje vseh, ne le ene politične opcije.".

DeSUS: Drag referendum med krizo
Tudi DeSUS, kot je dejal poslanec Joško Godec, meni, da je skrajni čas, da se to vprašanje reši. Izpostavil je tudi finančne posledice, ki bi jih referendum prinesel "v teh težkih časih".

LDS: Smerokaz za prihodnje ravnanje
Za LDS je odločitev ustavnega sodišča "smerokaz" za prihodnje ravnanje državnega zbora, tako opozicije kot koalicije. Odločitev bo Slovenijo uvrstila med države, ki jim je urejanje človekovih pravic primarno vprašanje, meni Tone Anderlič.

Predlagateljici referenduma, na katerem naj bi odločali o sprejetju zakona o izbrisanih sta bila SDS in SNS. Koalicijski poslanci so v državnem zboru izglasovali sklep, da se predlog za razpis referenduma posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Menili so, da bi lahko imel uspeli referendum protiustavne posledice, pri čemer jim je ustavno sodišče pritrdilo in predlog referenduma zavrnilo.

Stranki predlagateljici dvomita o ustavnem sodišču?
V SDS-u z odločitvijo sodišča (referendum jezavrnilo sedem, podprla pa sta ga dva sodnika) niso zadovoljni. Vinko Gorenak je dejal, da gre za "precej neljudsko stališče" in dokaz, da je "sodstvo kot celotna potrebno absolutne reforme". Izbrisanim se ne namerava opravičiti.

Tudi Zmago Jelinčič (SNS), predsednik druge stranke predlagateljice, meni, da je ustavno sodišče "znova pokazalo, da ni Ustavno sodišče Republike Slovenije, ampak organ pod vodstvom vlade, saj ne dela za vse ljudi, temveč le za nekatere."

SLS opozarja na morebitne odškodnine
Iz opozicijskega SLS-a so sporočili, da odločitev ustavnega sodišča spoštujejo, obenem pa opozarjajo na posledice. Jakob Presečnik, vodja SLS-ove poslanske skupine, je prepričan, da bo zakon prinesel posledice na področju odškodnin, ki bodo zagotovo predmet dodatnih tožb izbrisanih.