Na začetku prihodnjega tedna bo tako tudi znano, ali bodo o usodi omenjenega zakona odločali državljani na referendumu, so sporočili z ustavnega sodišča.

Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji je DZ sprejel marca, z njo pa naj bi celovito rešili vprašanje izbrisanih.

Noveli nasprotujeta SDS in SNS
Ker so v SDS-u in SNS-u presodili, da bi uvedba novele zakona imela finančne posledice na državni proračun, so vložili zahtevo za referendum. Še v marcu so nato poslanci koalicije izglasovali sklep, da DZ zahtevo za razpis posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Menijo namreč, da bi lahko z uspelim referendumom nastale protiustavne posledice. In če bo ustavno sodišče zahtevi koalicijskih poslancev ugodilo, referenduma o noveli ne bo, v nasprotnem primeru pa ga bo moral DZ razpisati.

Zakaj razlika v številu izbrisanih?
Ustavno sodišče je zadevo že obravnavalo in na začetku maja ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pozvalo, naj pojasni, zakaj se podatki iz aprilskega dopisa MNZ-ja razlikujejo od podatkov, ki jih je ministrstvo sodišču posredovalo leta 2003.

Po podatkih MNZ-ja iz leta 2009 je bilo namreč izbrisanih 25.701 oseb, medtem ko je štetje leta 2002 ugotovilo izbris 18.305 oseb. Razlike v štetju naj bi nastale zaradi spremembe informacijskega sistema, spremembe upravljavca datotek in prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko, so pojasnili na MNZ-ju.