Na državnem pravobranilstvu pojasnjujejo, da "v večini primerov tožniki v tožbi uveljavljajo zahtevke iz več škodnih dogodkov in različnih pravnih podlag", zato višina zahtevkov ni vedno povezana le s škodo, nastalo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Sodišče je odločilo, da so zahtevki zastarali
Ker je vrhovno sodišče 21. oktobra 2010 izdalo sodbo, v kateri je odločilo, da so zahtevki za plačilo odškodnine zaradi izbrisa zastarali, se pravobranilstvo na to tudi sklicuje.

"Na začetek teka zastaralnega roka ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala v naslednjih letih. Drugačna razlaga bi izigrala institut zastaranja, saj bi pomenilo, da lahko oškodovanec kadar koli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajoče škode, ne glede na začetek njenega zastaranja," trdi sodišče.

Za zdaj pa po navedbah državnega pravobranilstva brez dokončnega odgovora ostaja še vprašanje vpliva izdaje dopolnilne odločbe na tek zastaralnega roka.

Izbrisani tisti, ki si niso uredili statusa
Leta 1992 je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva izbrisala državljane drugih republik SFRJ-ja, ki si niso pravočasno uredili svojega statusa. Po več letih različnih upravnih in sodnih postopkov je ustavno sodišče v letih 1999 in 2003 odločilo, da je bil izbris nezakonit in da jim je treba povrniti stalno prebivališče za nazaj.