Težko pričakovanega zaključka 2. redne seje poslanci, Hrvaška, Albanija in Nato niso dočakali. Seja je do nadaljnjega prekinjena.

Ko se je že zdelo, da bosta Tirana, v luči zaostrenih medsebojnih odnosov pa predvsem Zagreb, deležna zelene luči, je v DZ-ju prišlo do novega zasuka. Pred začetkom 12. in 13. točke dnevnega reda - predlogoma zakonov o ratifikaciji protokolov o pristopu Albanije in Hrvaške v Severnoatlantsko zavezništvo - je vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke SDS, Jože Tanko, podal proceduralni predlog. Dejal je, da poslanska skupina, ki ji načeluje, v nadaljevanju seje ne bo sodelovala. Utemeljitev: DZ je pred tem zavrnil sprejetje zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007 (42 glasov za, 43 proti).

Računsko sodišče je namreč pred tem zaključnemu računu izdalo mnenje s pridržkom, prav tako pa je izračunalo, da naj proračun lani ne bi zaznamoval 37 milijonov evrov presežka, temveč 9 milijonov primanjkljaja.

Naslednja priložnost bo predvidoma 3. redna seja konec februarja, druga možnost v vmesnem času pa bi bila seveda morebitna izredna seja. Kljub vsemu pa sta tako premier Pahor, kot tudi Tanko po prekinitvi seje poudarila, da ratifikacija protokola ni ogrožena.

Zadnji rok pa je 4. april, ko bosta Hrvaška in Albanija na vrhu Nata v francoskem Strasbourgu oz. nemškem Kehlu (ob 60. obletnici organizacije bo vrh prvič potekal v dveh obmejnih mestih) predvidoma v organizacijo tudi povabljeni.

Janša: To presega meje dobrega okusa
"To je odgovornost pozicije; ni možno terjati odgovornosti samo od opozicije pri ratifikacijah in drugih odločitvah, kjer je potrebna več kot kvalificirana večina. Tudi koalicija mora biti odgovorna. To je bilo prvo leto v zgodovini Slovenije, ki ga je država zaključila s proračunskim presežkom in ta ideološki revanšizem, s katerim se skuša ta dosežek izničiti, presega vse meje dobrega okusa," je bil do vlade kritičen Janša.

Glede trditve, da naj bi prihajali pritiski na slovensko politiko - predvsem iz ZDA, da pride čim prej do ratifikacije obeh protokolov pa je dejal, da je to smešno. "Vsaka država je samostojna in suverena pri takšnih odločitvah. V času mojega mandata ni bilo nobenih takšnih pritiskov. Verjamem, da jih tudi sedaj ni," je pojasnil.

Pahor: Gre za verodostojnost
"Ne gre za vlado, ne gre za državni zbor, država Slovenija si ne more privoščiti, da bi zaradi katerih koli razlogov v domači politiki tvegala verodostojnost v mednarodni politiki," pa je po prekinitvi seje dejal premier Borut Pahor in dodal, da je vsako glasovanje, ki zahteva dvotretjinsko večino zahtevno. "Za verodostojnost naše države, ki je dala povabilo Albaniji in Hrvaški za vstop v Nato. Zdaj gre za proces ratifikacije, kjer se okoliščine niso spremenile od odločitve vlade v prejšnjem mandatu. Pričakuje se, da bo država izpolnila obljubo, ki jo je dala svojim zaveznicam," je še pojasnil premier.

Zapleta ni bilo pričakovati
V zvezi s Hrvaško so se že pred sejo DZ-ja pojavili predlogi za preložitev ratifikacije na poznejši čas. Poleg poslancev SLS-a je tak predlog sprejel tudi državni svet, ki pa za poslance ni obvezujoč. Glavni razlog za predlog omenjenih predstavnikov je domnevno pomanjkljiva oz. sporna dokumentacija, ki jo je Hrvaška predložila v procesu pridruževanja Natu. Po zatrjevanju predlagateljev odloga naj bi namreč vsebovala tudi dokumente, ki bi lahko, tako kot zemljevidi, ki jih je južna soseda predložila EU-ju v pristopnih pogajanjih, prejudicirali nedoločeno skupno mejo.

Po prepričanju ostalih poslancev, ki predlog ratifikacijskega zakona podpirajo, pa omenjena dokumentacija spornih dokumentov ne vsebuje.

Predsednik vlade Borut Pahor je v ponedeljek, ko je v parlamentu odgovarjal na vprašanja poslancev, te pozval, naj "izkoristijo četrtek kot dan, ko bodo s svojim glasom potrdili verodostojnost Slovenije in okrepili njen ugled v mednarodni skupnosti".

Poročilo varuhinje posredovano vladi
Državni zbor je sprejel vsa priporočila, ki so jih k poročilu o delu varuha človekovih pravic za leto 2007 dodali poslanke in poslanci. Med njimi je tudi določilo, po katerem DZ vladi predlaga, naj nemudoma pristopi k uresničitvi odločb ustavnega sodišča o izbrisanih. DZ vladi tudi priporoča, naj vprašanje t. i. izbrisanih reši z izdajo preostalih dopolnilnih odločb ter s pripravo ustreznih zakonskih rešitev za ureditev statusa osebam, ki niso upravičene do izdaje odločb neposredno na podlagi odločitve ustavnega sodišča.

Priporočilu so nasprotovali v SNS-u in SDS-u. V zadnjem so predlagali svoje priporočilo vladi, naj vprašanje rešuje z ustavnim zakonom, hkrati pa omeji ali prepreči izplačilo morebitnih odškodnin, vendar ga DZ ni podprl.

Stanovanjska emancipacija mladih
DZ vladi prav tako priporoča pripravo medresorsko usklajenih zakonskih sprememb ali ukrepov za učinkovito razreševanje stanovanjske problematike zlasti mladih družin in drugih, ki jim stanovanjska zakonodaja po letu 1991 ni omogočila enakopravnega položaja pri reševanju stanovanjskega vprašanja; sprejme naj učinkovite ukrepe za preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora ter prouči potrebo po ustanovitvi instituta zagovornika pravic starostnikov ter možnost uvedbe instituta zagovornika otrokovih pravic.