O tem piše reški Novi list, ki se sklicuje na dobro obveščene vire blizu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju.

Ponudba 28. januarja?
Časnik navaja, da bi lahko Hrvaška namesto sedanjega koridorja do mednarodnih voda Sloveniji odprla celotno širino svojih voda za vsa njena civilna in vojaška plovila, z določilom, da tak svoboden prehod jamčijo ZDA in EU. Prva priložnost za predstavitev tega načrta slovenski strani bo 28. januarja, ko naj bi se v Zagrebu srečala zunanja ministra obeh držav, Dimitrij Rupel in Miomir Žužul. Neimenovani hrvaški diplomat je izjavil, da si bo Žužul v pogovoru z Ruplom predvsem prizadeval vrniti pogovore na točko pred propadlim sporazumom Račan - Drnovšek, ko so se odnosi med državama izboljševali.

Tudi arbitraža je zahteven proces
Na drugi strani slovenska stran napoveduje, da bo zahtevala, da je ta sporazum temelj za obnovitev pogajanj. To bo hrvaška stran zagotovo zavrnila. Če dogovora ne bo mogoče doseči, ne bo preostalo nič drugega, kot da se začnejo pogajanja o mednarodni arbitraži, je za Novi list izjavil neimenovani vir in dodal, da je treba vedeti, da se tudi o arbitraži ni lahko dogovoriti, zato je tudi glede tega pričakovati naporna pogajanja.

Sporazum Račan - Drnovšek ne pride v poštev
Kljub temu stališča niso povsem nasprotna, ker zagrebški diplomatski viri navajajo, da bi bila Hrvaška pripravljena na določen kompromis, vendar mora biti takoj jasno, da sporazum Račan - Drnovšek, s katerim bi imela Slovenija dostop do mednarodnih voda, ne pride v poštev. To bi bilo klasično odstopanje ozemlja, česar hrvaška ustava ne dopušča in česar v saboru zagotovo ne bi sprejeli, piše Novi list.

Slovenija bi postala pomorska država
Zato bi bila hrvaška pripravljena Sloveniji odpreti celotno širino svojih voda, s čimer bi imela slovenska plovila brez vsakršnih omejitev in z mednarodnimi jamstvi odprt dostop do mednarodnih voda. "Takšna rešitev bi Slovenijo praktično spremenila v pomorsko državo, kar je motiv, iz katerega izvirajo njene trditve, da ima po nasledstvu SFRJ-ja prost dostop do odprtega morja," pojasnjuje vir, na katerega se sklicuje Novi list.

Koncesije tudi v Piranskem zalivu
"To pa ni vse. Dali bi lahko tudi koncesije v Piranskem zalivu. Predvidevamo, da bi šla ta vrsta kompromisa lažje skozi hrvaško javnost in sabor, ker za določeno vrsto koncesij v zalivu zares obstajajo argumenti," je dejal omenjeni vir in dodal, da bi v tem okviru lahko podpisali poseben sporazum o ribolovu po vzoru obstoječega začasnega režima kot tudi sprejeli kompromis glede skupne ekološke zaščite zaliva.

Zdaj ovira slovenske volitve?
Srečanje 28. januarja bo, tako piše Novi list, izraz dobre volje in dobro sporočilo nove vlade v Zagrebu. Zaradi skorajšnjih volitev v Sloveniji pa za večje korake ostajata največ dva meseca časa. Če v tem času ne bi dosegli konkretnega sporazuma, bo treba počakati na čas po volitvah. Če bi šli pogovori v slabo smer, bi se lahko zgodilo, da se hrvaška stran ne bi takoj zavzela za pogajanja o arbitraži, temveč bi poskušala vprašanje začasno zamrzniti, je še dejal neimenovani vir za reški Novi list.