V novogoriški izpostavi sindikata igralniških delavcev so med drugim kritični do predvidene razširitve podeljevanja koncesij, ki jo predvideva predlagana zakonska novela. Ta po njihovih navedbah na trgu ne prinese ničesar dobrega, ob tem pa lahko ogrozi poslovanje Hita. "Že tako se borimo s konkurenco iz Benetk in vsemi manjšimi igralnimi saloni okrog Nove Gorice, kaj šele, da bi se omogočil in dopustil prihod novega zunanjega ponudnika," so navedli.
Umestitev napitnine in vstopnin v koncesijsko dajatev bi po navedbah sindikata povzročila tudi dodatno obdavčitev že tako konkretno davčno obremenjenih plač zaposlenih. Nižje plače za približno 15 odstotkov bi po njihovem mnenju vplivale tudi na prispevke v pokojninsko blagajno oz. bo dodaten strošek podjetja, so poudarili in opozorili, da se padci in rasti plač po navadi najlažje uskladijo z zmanjševanjem števila zaposlenih in dodatnim obremenjevanjem preostalih zaposlenih.
To lahko po prepričanju sindikata še dodatno olajša predlagana ukinitev licenc zaposlenih, kar, kot z žalostjo ugotavljajo v sindikatu, podpira tudi uprava Hita. "Ukinitev licenc res lahko prinese večjo fleksibilnost, a je to mogoče vzpostaviti že z obstoječim kadrom, s primerno stimulacijo in ustreznimi delovnimi pogoji," so poudarili v sindikatu, kjer izpostavljajo, da ukinitev licenc omogoči delo tujim delavcem, ki delajo pod drugačnimi pogoji in omejenimi pravicami.
"Padec licenc bo povzročil dodaten presežek delavcev v Hitu, odpuščanja zaposlenih in omejeno celotno prihodnje zaposlovanje za polni in nedoločen čas," so navedli v sindikatu.
Lastništvo in regulacija države
Prepričani so, da sta regulacija in lastništvo države pri njihovem poklicu nujno potrebna, in že vrsto let opozarjajo, da je Hit danes preveč obremenjen v okviru koncesijskih dajatev in davkov. Strinjajo se, da je Hit zaspal, a poudarjajo, da je glavni razlog za to pokrivanje zadolženosti iz preteklih zgrešenih investicij in poslov.
Hit je zadolženost namreč od leta 2010 do leta 2019 znižal s 116 milijonov na 29 milijonov evrov, kar so občutili tudi zaposleni, ki so, tako v sindikatu, že od leta 2008 prikrajšani pri napredovanjih, deležni minimalnih izplačil božičnic in omejitev pri letnih dopustih. "Zato, da prejmemo nekoliko višje plačilo, moramo za to žrtvovati konce tedna, praznike in noči, večji del plače pa si pokrivamo z napitnino, ki je tudi obdavčena in od katere plačujemo tudi socialne prispevke za pokojnino," poudarjajo.
Rdeči križ in Slovenska karitas nasprotujeta zakonu
Novela zakona o igrah na srečo je po mnenju Slovenske karitas in Rdečega križa Slovenije nesprejemljiva in škodljiva za širšo družbo. Poslance so zato pozvali, naj novelo zavrnejo, saj se s predvidenimi ukrepi predvsem krepi tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je med drugim nedopustno z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti.
Tovrstna za družbo in igralce tvegana dejavnost je v Sloveniji po mnenju dobrodelnih organizacij zadovoljivo zamejena in ustrezno nadzorovana od države. "Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebej na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe," sta organizaciji zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Opozorili so, da sta glede na izkušnje z zasvojenostmi, ki jih imajo v programih humanitarnih organizacij, zasvojenost z igralništvom in športnimi stavami predvsem na spletu in zasvojenost z zasloni nasploh v hitrem porastu.
"Močan vzvod za razvoj zasvojenosti"
"Dosedanji prireditelji so lastniško nadzorovani od države in dotičnih fundacij, ki imajo v primeru Loterije Slovenije večino v nadzornem odboru in s tem nadzor nad stroški, naložbami in delitvijo dobička, ki gre v deležu lastništva tudi za družbenokoristne namene. Sprememba zakona ne predvideva večinskega lastniškega deleža države in fundacij za nove prireditelje in s tem nadzora nad poslovanjem in delitvijo dobička," so še izpostavili.
Delež koncesije v posameznih večjih igrah na srečo v primeru Loterije Slovenije dosega tudi 40 odstotkov, kar mora biti po mnenju Rdečega križa Slovenija in Slovenske karitas končni cilj, določitev minimalnega petodstotnega deleža koncesij ob razpisih pa bo postala orientacija za vse igre na srečo.
"Manjši delež koncesij pomeni manj sredstev za družbenokoristne namene in več sredstev za agresivno oglaševanje in mamljive dobitke, kar je močan vzvod za razvoj zasvojenosti in drugih škodljivih posledic," so ponovili.
Opozorila o večmilijonskem izpadu
Svarijo pred nekajmilijonskim izpadom za družbenokoristne namene na področju športa ter pomoči invalidom in revnim. "Vse to na račun visokih dobitkov ter dobičkov in oglaševanja tujih zasebnih prirediteljev. Če so že dovoljene škodljive in tvegane igre na srečo, morajo biti prihodki in dobički prirediteljev biti v čim večji meri vrnjeni v družbenokoristno dejavnost," so zapisali.
Tudi v primeru scenarija "pozitivnih" učinkov na davke države in koncesije, ki jih predstavljajo predlagatelji, ti ne morejo odtehtati povečanja problematike zasvojenosti in spremljajočega kriminala, še manj pa uničenih človeških življenj in družin. "Menimo, da Slovenija ne potrebuje agresivnega širjenja tveganih iger na srečo," so sklenili.
DZ je sicer, kot je pokazala petkova razprava v DZ-ju, razdeljen glede predlagane novele zakona o igrah na srečo, ki bi med drugim omogočila več prirediteljev klasičnih iger na srečo. V koaliciji in SNS-u predlog podpirajo, v DeSUS-u se glede podpore še niso odločili, preostala opozicija je proti. DZ bo o predlogu zakonske novele glasoval v torek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje