Kot je znano, je v Sloveniji lani medletna rast cen znašala 5,6 odstotka, povprečna inflacija pa 3,6 odstotka, višje cene hrane in nafte pa so k skupni inflaciji prispevale 40 oziroma 7 odstotkov. Pri svojih ugotovitvah se ministrstvo sklicuje na Bilten Evropske centralne banke. Poleg tega poudarjajo tudi, da ECB v primeru Slovenje ne omenja povezave med fiskalno politiko in inflacijo.

Od kod razlike med državami?
Kljub nespornemu vplivu višjih cen hrane in nafte na inflacijo pa so bile podražitve po državah različne. Oktobra smo, denimo, pri nas zaznamovali največje povečanje cen predelane hrane. Ta mesec je letna stopnja rasti cen teh dobrin v Sloveniji znašala kar 11 odstotkov, kar je bilo tudi največ v evroobmočju. V Belgiji, Nemčiji, Španiji in Avstriji je bila tedaj rast cen hrane le 5- do 7-odstotna.

V ECB-ju te razlike pojasnjujejo predvsem z nekaterimi specifičnimi lastnostmi domačih trgov, kot so tržne strukture in konkurenčni pogoji v sektorju prodaje na drobno.

(Pre)visoka inflacija v evroobmočju
Letna stopnja inflacije v evroobmočju je bila po prvih ugotovitvah Eurostata decembra 3,1-odstotna, kar pomeni, da je v primerjavi z novembrom ostala nespremenjena. Dosežena inflacija je tako za več kot odstotno točko višja od ciljne, saj bi morala v sladu z načrti ECB-ja ostati pod mejo dveh odstotkov.