Gradbeni inšpektor na podlagi gradbenega zakona inšpekcijskemu zavezancu v primeru nezakonite gradnje oziroma objekta brez potrebnega gradbenega dovoljenja najprej odredi takojšnjo ustavitev gradnje, odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugo obliko sanacije objekta ali zemljišča. Zoper tistega, ki obveznosti ne izpolni v roku, sproži postopek upravne izvršbe, ta se lahko konča z rušitvijo objekta, ki jo izvede država.

Postopki so dolgi, tako ugotovitveni, ki se nanašajo na ugotavljanje skladnosti, kot procesni, ki so povezani s pritožbami in odlogi izvršb, so pojasnili na inšpekciji.

Gradbena inšpekcija pri odločanju o odstranitvi nezakonitih objektov sicer sledi prioritetam, določenim v zakonu. Prioritetno obravnava nevarne gradnje, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi, javni red in mir, javno varnost, ali premoženje večje vrednost ter objekte v gradnji, saj se v teh primerih še lahko prepreči nadaljnja gradnja.

Lanske številke

Lani so inšpekcijski zavezanci sami izvršili 255 inšpekcijskih odločb, inšpekcija pa je izvršila eno odstranitev nezakonitega objekta. Legalizacij objektov je bilo 175, je pojasnila Troha.

Konec leta 2023 so imeli v izvršilnih postopkih 2914 zadev, mednje pa sodijo tudi primeri odlogov izvršb – lani so jih odobrili 32 – in primeri, "ko so bili objekti že podrti, ni pa bila recimo izterjana vsota, ki jo je država založila za izvršilni postopek". Izterjave sicer vodi Finančna uprava RS.

Po zadnji oceni gradbene inšpekcije je za izvršbo rušenja letos zrelih 100 objektov, glede na prioritete in že opravljene postopkovne korake pa je cilj izvršiti rušenje od 30 do 40 objektov. Štiri izvršbe, večina jih je vezana na Obalo, so se že zgodile – tri so inšpekcijski zavezanci izvedli sami, eno je izvedla država. V prihodnjih dveh mesecih je v načrtu od 10 do 17 izvršb.

Ceneje je, če črnograditelj poruši sam

Inšpekcijske zavezance o datumu izvršbe obvestijo mesec dni vnaprej, je povedala Troha.

Na vprašanje, kako je z rušitvami v romskih naseljih, kjer so objekti prav tako zgrajeni nezakonito, je odvrnila, da se inšpekcijski postopki ne uvajajo glede na to, "kdo, kaj je, ampak glede na to, kakšna je kršitev". "Ko gre za nedovoljene gradnje na tujih zemljiščih, na zemljiščih, ki po namenski rabi niso stavbna zemljišča, se inšpekcijski postopek vodi normalno kakor vsak drug," je zatrdila.

"A ko je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, lahko zavezanec predlaga odlog izvršbe zaradi nesorazmernega posega inšpekcijskega ukrepa v dom in v tem primeru zakon predvideva tri pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, med drugim, da objekt ne stoji na kmetijskih zemljiščih oziroma da objekt stoji na zemljišču, ki je v lasti zavezanca, zakon pa tu predvideva izjeme, denimo, da je zavezanec predstavnik ranljive ali deprivilegirane skupine ali pa je za to zemljišče ustanovljena stavbna pravica," je pojasnila.

Izvršbe so, tako Troha, skrajni ukrep pri zagotavljanju zakonitega stanja. "Ni namen, da mi pridemo in rušimo, temveč da so ljudje, ki dobijo odločbo o izvršbi, dovolj odgovorni, da to storijo sami," je poudarila. Časa za to imajo vse do datuma izvršbe, če objekt porušijo sami, je to zanje tudi ceneje, je opozorila.

Primanjkuje inšpektorjev

Izziv gradbene inšpekcije, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, pa sicer niso le dolgi in zapleteni postopki, temveč tudi kadrovska slika. Trenutno imajo zaposlenih 52 inšpektorjev, po izračunu iz leta 2017 bi jih potrebovali 156. Nove sodelavce iščejo z razpisi, a odziv ni takšen, kot bi si ga želeli.