Minister za kulturo Uroš Grilc je v odgovoru na poslanska vprašanja opozoril, da še vedno ni mogoče povedati, koliko arhiva nekdanje Službe državne varnosti je ohranjenega in koliko ga je bilo uničenega.

Uničevanje v več letih
Raziskovanje je pokazalo, da je SDV, ki je deloval zelo avtonomno, arhivsko gradivo uničeval periodično. Minister je ob tem spomnil na ugotovitev raziskovalke Ljube Dornik Šubelj, da sta bili leta 1967 v SDV-ju uničeni kar dve tretjini gradiva. Drugo uničenje se je zgodilo ob koncu leta 1989 in na začetku leta 1990.

Očitno je bilo v letih 1989 in 1990 uničeno predvsem gradivo s področja notranje problematike, torej gradivo v povezavi z opozicijo enopartijskemu sistemu. Med to je mogoče šteti tudi približno štiri petine vseh odprtih dosjejev nadzorovanih oseb ter dosjejev uslužbencev, sodelavcev in virov SDV-ja, ki je v veliki meri nastajalo v obdobju od leta 1975 do leta 1990, je dejal Grilc. Dodal je, da je od približno 17.000 dosjejev nadzorovanih oseb v Arhivu RS ohranjenih le še 4.000 dosjejev.

Po Grilčevih besedah je rekonstrukcija uničevanja arhiva SDV-ja v določeni meri vendarle mogoča predvsem na podlagi izvirnih evidenc, kot so evidence dosjejev, materialnega arhiva in registriranih tekočih zadev. Pričakuje, da bodo v zelo kratkem času prišli ne samo do ocen, ampak tudi do dovolj natančnih podatkov, koliko tega arhiva je bilo uničenega.

Zato bo v juniju skupina šestih strokovnjakov Arhiva RS obiskala beograjske arhive in skušala rekonstruirati ključne dokumente.

Uničenje arhiva bodo prijavili organom
Sicer pa je minister Grilc povedal tudi, da bodo zadevo glede kazensko-pravne odgovornosti za uničenje arhivskih gradiv že v naslednjih dneh predali pristojnim organom in jih zaprosili, naj zadevo obravnavajo prednostno. Po njegovih besedah v preteklih 25 letih k temu ni pristopila nobena vlada, ne leva ne desna.