dobre za skupnost. Pomembno je le, da se udejanji ozke politične interese, zatrjuje Eva Irgl. Juri odgovarja: To omogoča Grimsov zakon.

Poslanka SDS-a je na novinarski konferenci pojasnila, da zakona kot slabega ne označujejo le opozicijski poslanci in nekateri posamezniki iz koalicije, temveč tudi poznavalci in uslužbenci RTV-ja.

"Zakon ne podpira demokratičnosti in pluralnosti"
Pri novem zakonu o radioteleviziji sta po njenih besedah bistveni vprašanji demokratičnosti in pluralnosti, "ne prvega in ne drugega pa zakon ne podpira v meri, kot bi si želeli". Prepričana je, da demokratičnost ni v "rušenju in lomastenju po hiši", temveč v nadgraditvi tega, kar je dobro. Pluralnosti Irglova ne vidi v tem, da se prek nastavljenega kadra v etru zmanjšujejo napake te vlade, ampak v osvetlitvi težav z vseh zornih kotov.

"Uslužbenci se bojijo napovedanih kadrovskih čistk"
"Marsikdo iz RTV-ja mi je rekel, da se zelo boji stanja, ki ga porinaša novi zakon in ministrica Širca tega strahu ni razblinila, kar se mi zdi poroblem. Uslužbenci se bojijo kadrovskih čistk, ki jih že dalj časa napovedujejo v SD-ju in Zaresu. Gre za točno določene osebe, ki niso povšeči vladajoči opciji," opozarja nekdanja novinarka RTV-ja.

Izpostavila je, da je koalicjia kot buldožer povozila vse predloge opozicije, upoštevali naj bi le pripombo glede svobode novinarjev, česar zakon prej naj niti ne bi predvideval. Po besedah Irglove to kaže na očitno dejstvo, ki se kaže tudi na splošno v družbi, da koalicija deluje po principu, po katerem ni pomembno, kakšne so posledice dejanj in ali so dobre za skupnost, temveč je pomembno le, da se udejanji ozke politične interese.

"Zakon lahko prinese organizacijski kaos"
Poslanka največje opozicijske stranke meni, da bi neurejena statusna oblika RTV-ja, ki jo prinaša novi zakon, lahko prinesla organizacijski kaos in posledično slabšanje programa, morda pa tudi "plezanje nazaj v rdeče številke". Dobičke iz komercialnega dela bi si, kot pravi Irglova, delila zgolj uprava, zaposleni pa bi dobili le "neke vrste miloščino, kar se mi ne zdi primerno".

Za slovenski medijski prostor, "ki je že tako pluralno osiromašen", bi bila po njenih besedah prava katastrofa, če se uveljavi zakon, ki deluje zgolj po principu politično-tajkunskih apetitov. "Nočem spolitizirane javne televizije, ki bo delovala po naročilu ene politične opcije," je sklenila.

Juri: Očitki so plod npoznavanja zakona
Na njene besede se je odzval poslanec Zaresa Franco Juri, ki zatrjuje, da bi za preračunljivo politiko bilo najlažje, da bi ostalo tako, kot je. "Torej, da bi ohranili Grimsov zakon, ki omogoča politizacijo RTVS in daje vladajoči koaliciji možnost, da deluje po naročilu ene politične opcije". A v koaliciji so se po njegovih besedah zavezali, da bodo ravnali strokovno in po zgledu dobrih evropskih praks.

Ministrstvo za kulturo je zakon pripravilo po dolgih strokovnih razpravah, analizah in soočenjih, poudarja in dodaja, da zakon ni bil pripravljen čez noč, ni ga napisala ena roka in pripravljalci se niso izognili temeljitim usklajevanjem z zaposlenimi na RTVS in tudi s sindikati.

"Očitki poslanke Eve Irgl, da zakon udejanja ozke politične interese, so plod nepoznavanja zakona. V kolikor bi besedilo brala nepristransko, bi se zagotovo strinjala, da zakon prinaša možnosti za bolje organizirano in bolj transparentno delo na RTVS, da preprečuje anomalije pri poslovanju, da jasno definira zadovoljevanje javnega interesa nacionalnega pomena, da onemogoča sporne poslovne poteze in neprimerno zaslužkarstvo in daje podlago za nove tehnološko-programske vsebinske sklope," je še dejal.