Pojasnil je, da se bo s posledicami krize morala ukvarjati tudi naslednja in morebiti še kakšna vlada. "Sedanje okrevanje gospodarstva ni zanesljiv dokaz, da se je kriza s širšimi družbenimi razsežnostmi spravila z dnevnega reda," je Kučan povedal v intervjuju za Reporter. Na vprašanje, ali bi bila Katarina Kresal ali Gregor Golobič primernejša za predsednika vlade kot Borut Pahor, je Kučan odgovoril, da Golobič ima sposobnosti, da bi vodil vlado, ob njem pa morebiti še kdo drug, "zakaj ne tudi Kresalova". Usode Golobiču ni mogel napovedati, "saj ni Meta Malus".

Glede tranzicijske levice je Kučan dejal, da če obstaja tranzicijska levica, obstaja tudi tranzicijska desnica. Tudi stvari na desnici so po njegovih besedah sporne, čeprav ne na enak način kot na levici. "Celotna desnica je v dobri meri ujeta v miselni tok in fiksne ideje svojega voditelja. Počasi pa tudi na tem političnem polu prihaja do veljave pluralnosti programskih usmeritev, kajti niso vse stranke sinhronizirane iz enega centra."

"Ponosen sem na svoje početje kot partijski šef in kot predsednik države"
Kučan se ne počuti kot mesija, iskanje mesije pa se mu zdi nezaupnica parlamentarni demokraciji. Dejal je, da ga bolj kot mesijo nekateri vidijo kot nekdanjega partijskega šefa, drugi pa kot nekdanjega predsednika republike, in sam je ponosen na obe obdobji svojega življenja.

Ob aferah te vlade, kot so bulmastifi, Ultra, Nacionalni preiskovalni urad in Simona Dimic, je Kučan spomnil tudi na afero Patria, ob tem pa dejal, da je občutljivost za družbeno nesprejemljivost nekega dejanja očitno večja kot pripravljenost posameznih delov političnega "esteblišmenta", da sprejme to, kar sicer deklarativno pridigajo, da smo pred zakonom vsi enaki. "Zato se mi zdi označevanje že vsakega postopka zoper politika za politični proces v popolnem nasprotju s sklicevanjem na pravno državo. Navsezadnje bi si človek, ki ima mirno vest, želel, da se zadeva razreši na sodišču, saj je to edino mesto, ki omogoča pravno in človeško rehabilitacijo in ki ga lahko opere krivde. Zato je izogibanje sodišču nekaj, kaj ni samo v nasprotju z logiko moderne pravne države, ampak tudi starim principom rimskega prava: če te kliče sodišče, pojdi."

Na vprašanje, ali bi bilo dobro, da bi se Zoran Janković aktiviral na državni ravni, prevzel vlado, ustanovil stranko in šel na volitve, je Kučan odgovoril, da bo lahko z veliko nogo stopil v slovensko politiko in se kot politik preizkusil tudi na državni ravni, če se bo tudi v drugem mandatu izkazal kot dober in sposoben župan. O etični spornosti spremembe prostorskega načrta v Ljubljani bodo po Kučanovih besedah odločali pristojni državni organi, dodal pa je še, da se z Jankovićem vidita le malokrat, zasebno pa se ne družita.

Predsednik republike ga kdaj vpraša za nasvet
Tudi s predsednikom vlade se je Kučan do sprejema naloge posebnega odposlanca za BiH srečeval redko. S predsednikom republike pa ima korektne odnose, je pojasnil, saj ga včasih vpraša kakšno stvar, ki je povezana s Kučanovim delovanjem kot predsednikom republike. "Eden mojih redkih privilegijev je, da lahko parkiram na Erjavčevi cesti, kar pa ne pomeni, da sem takrat pri predsedniku republike," je pojasnil Kučan glede pisanja medijev, da je kar naprej pri predsedniku.

Na vprašanje, kakšne načrte ima s predsednikom Računskega sodišča Igorjem Šoltesom, pa je Kučan odgovoril, da nimata nobenih načrtov, res pa na prireditvah zaradi protokolarne liste pogosto sedita skupaj. Pobliže ga ne pozna in z njim ne sodeluje, je še dejal.

Kučan je pojasnil še, da Kučanovega klana ni, da si ga je izmislil Danilo Slivnik, obstaja pa Forum 21. Na očitek, da so se isti ljudje kot v knjigi Kučanov klan, pojavljali tudi v Forumu 21, je Kučan odvrnil, da nekateri. "Omrežja so fenomen sodobnih družb. V tako majhni družbi, kot je slovenska, se ta omrežja hitro prepletajo. V lions klubih, Forumu 21, v Društvu Manager, pri yesovcih, so nemalokrat isti ljudje. V vsakem omrežju se lahko najde tudi kdo, ki ki bo lahko v kazenskem pregonu."

"Oldboyse spoštujem, ker so reševali ekonomsko samostojnost Slovenije"
Članov Foruma 21, ki so v času krize bankrotirali, ni prešteval, med ustanovnimi člani, t. i. oldboysi, pa je bilo takšnih malo, je dejal. "Oldboyse spoštujem, ker so reševali ekonomsko samostojnost Slovenije, ko se je osamosvajala in ko so se zrušili jugovzhodni trgi." Glede Toneta Turnška in Janka Kosmine, ki sta bila prva nadzornika Pivovarne Laško in Istrabenza, je dejal, da tega nista storila kot člana Foruma 21 ali katerega koli drugega združenja. Z obsodbo tajkunov se v Forumu 21 niso ukvarjali, ko je bil še predsednik republike, pa je večkrat javno povedal, če so bile stvari formalno korektne in zakonite, moralno pa bi lahko bile vprašljive. Dodal je še, da forum ni vplival na nobeno imenovanje ali razrešitev niti v politiki niti v gospodarstvu, edino, kar je predlagal, je bila Spomenka Hribar za članico programskega sveta RTV Slovenija, a je zaradi nestrinjanja z načinom vodenja organa pozneje odstopila.

Povedal je, da Zdenko Pavček in Ivan Zidar nista člana Foruma 21, in ob tem pojasnil, da je SCT-ju pomagal še kot predsednik republike, pa tudi Krki na Poljskem in v Rusiji, vsem podjetjem, ki so imela načrte za poslovanje v tujini, je pomagal odpreti vrata, saj se mu to zdi dolžnost vsakega politika.

"V NLB-ju je treba popraviti upravljavsko strukturo"
Glede slovenskega nacionalnega interesa je dejal, da je njegov zagovornik, a nobena ideja ni imuna pred zlorabo, in jasno je, da sta Igor Bavčar in Boško Šrot idejo zlorabila. "To ne pomeni, da v gospodarstvu nacionalnega interesa ni. Prav v času recesije se je izkazalo, kako pomemben je nacionalni interes v gospodarstvu za velike države, kot sta Francija in Nemčija." Na vprašanje, kaj ima slovensko gospodarstvo ta hip od NLB-ja, pa je dejal, da ima slabo upravljavsko strukturo, slabega lastnika, "kar pa ni razlog za to, da bi rekli, da je vsaka rešitev boljša od te".

"Treba je popraviti upravljavsko strukturo, v vladi zaostriti vprašanja, kako se upravlja banko in kaj storiti za boljše upravljanje. Vpogled v drobovje slovenskega gospodarstva je skoncentriran v tej banki oziroma je bil skoncentriran, dokler niso podjetja zaradi negotovosti, kaj bo z banko, začela uhajati k drugim bankam, žal tujim." Dodal je, da za to, kar se je dogajalo s tajkunskimi posojili v času napihovanja kreditnega balona, nosi del odgovornosti tudi Narodna banka. Glede posojila Grepu in Simoni Dimic pa je dejal, da za prvim najbrž stoji vlada, ki bi morala imeti argumente, zakaj je to storila, za drugega pa je dejal, da se je treba vprašati, ali je samo ona dobila takšno posojilo ali so ga dobili tudi drugi. "Če zna banka svoje odločitve argumentirati, če je posojilo transparentno, potem ne vidim nobenega problema."