Delodajalci imajo le še dober teden časa, da sprejmejo ukrepe za izvajanje pravice do odklopa v praksi. Slovenija je to pravico uzakonila pred letom dni, na ministrstvu za delo pa poudarjajo, da gre za temeljno pravico vseh zaposlenih in da morajo podjetja na podlagi smernic ministrstva sama pripraviti ukrepe, ki segajo od izklopov strežnikov elektronske pošte do izrecne prepovedi opravljanja dela v času počitka. Koncept popolnega odklopa sicer ni nov, je pa meja med zasebnim in službenim razvojem tehnologije vse bolj zamegljena.

Kot je v oddaji Ob osmih povedala Katarina Babnik, se psihološka znanost že od začetka dvajsetega stoletja ukvarja z vprašanjem utrujenosti in počitka, še posebej v sodobnem času pa poskuša določiti, kako dolgo naj za optimalno storilnost traja počitek in koliko časa si posameznik mora vzeti prosto od dela. "Včasih imamo sami težave in se ne znamo umakniti od elektronskih naprav. Če že pogledamo družbena omrežja pred spanjem, zakaj ne bi pregledali še službene elektronske pošte in zjutraj začeli dela s praznim nabiralnikom? Danes razumemo kot psihološki odklop od dela tisti čas, ko smo delovno neaktivni in se vzdržimo kakršne koli dejavnosti v povezavi z delom, bodisi razmišljanja bodisi izvajanja delovnih nalog. Pravzaprav nobenih naporov ne vlagamo v miselne, čustvene ali fizične aktivnosti v zvezi z delom, ampak se posvečamo prostočasnim dejavnostim oziroma ljudem in stvarem, ki naj bi jih počeli v prostem času."

Pandemija covida je spremenila vse

Koncept osem ur za delo, osem ur za prosti čas in osem ur za spanje je zastarel. Še dodatno pa ga je spremenila pandemija covida, ki je večino našega dela prenesla na splet. Na hitro smo se naučili uporabljati aplikacije, ki nam omogočajo nenehno dostopnost. Po besedah Katarine Babnik ni naključje, da so opozorila o nujnosti pravice do odklopa po pandemiji še pogostejša. "Razmejiti je treba naš delovni del dneva od dela, ko smo prosti, pa tudi od počitnic in dopustov." Babnik opozarja, da zaposleni razpoložljivost pogosto enačijo z učinkovitostjo. "Percepcija delavk in delavcev je, da če bodo dosegljivi, bodo tudi učinkovitejši, bolj storilni, pridni, z drugo besedo dobri delavci."

Posledice neodklopa

Odklop od dela pravzaprav nima negativnih posledic, pravi Katarina Babnik. Najpogostejša pozitivna posledica je zadovoljstvo z življenjem, pa tudi manjša obremenjenost in z delom povezan stres. "Če je delavec oziroma delavka nedosledna v odklapljanju od dela, kar lahko pomeni, da se kakšen dan odklopi, drugi dan pa spet ne in tako naprej, to vodi k nihanjem razpoloženja, kar se dolgoročno seveda kopiči in kaže v negativnih izvidih v povezavi z duševnim zdravjem, zaznavanjem stresa, anksioznosti, depresije." Če upoštevamo to, ne moremo najti povezave med produktivnostjo in odklopom od dela. Neodklop vodi v manjšo motivacijo in angažiranost, in ne v dejansko produktivnost in učinkovitost. Posledice neodklopa so lahko tudi nesreče pri delu.

Kako nadzorovati pravico do odklopa

Katarina Babnik se zaveda, da v nekaterih dejavnostih ne morejo zagotoviti odklopa. "Obstajajo službe, kjer strežnikov in elektronske pošte ne morejo izklopiti." V takih primerih je dolžnost delodajalcev in delavcev, da z medsebojnim dogovorom to pravico vseeno v največji meri zagotovijo. Vsi pa bi se morali ves čas ozaveščati o pomembnosti te pravice za učinkovit počitek, ki vodi v boljše zdravje in večjo učinkovitost. To seveda ni tek na kratke proge, ampak na dolge. Postopno moramo uvesti kulturo medsebojnega spoštovanja, da nismo nenehno na voljo. Med seboj se je dobro opozarjati in si povedati: "Oprosti, si poslal mail, ampak saj poznaš pravico do odklopa in odgovoril ti bom čim prej, kot bo mogoče v svojem delovnem času."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.