Ivan Oman je veljal za starosto slovenske politične pomladi, toda njegovi aktualni komentarji so imeli odmev tudi v novejših časih. Zavzemal se je za sodelovanje na desnici.
Al. Ma.
18. avgust 2019 ob 18.35
Zadnji poseg: 18. avgust 2019 ob 18.36 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Ivan Oman se je rodil 10. septembra 1929 v kmečki družini v Zmincu. Po končani osnovni šoli je delal na očetovi kmetiji, ki jo je leta 1960 prevzel. Po letu 1968 je postal občinski odbornik, ob uvedbi delegatskega sistema leta 1974 pa je s položaja odstopil.
V 70. letih preteklega stoletja je Oman, oče sedmih otrok, organiziral kmečka društva, ki pa so bila kmalu razpuščena. Do začetka procesa demokratizacije in osamosvajanja je bil predsednik Kmetijske zadruge Škofja Loka in predsednik krajevne skupnosti Zminec.
Leta 1988 je prevzel vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze, maja tega leta pa je bil izvoljen za predsednika te zveze. Vodil jo je do pomladi 1992, ko je na čelo stranke stopil njegov zet Marjan Podobnik, ki SLS po obdobju premora vodi tudi danes.
Oman je aktivno sodeloval v procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Med drugim je govoril na zborovanju v podporo četverice JBTZ, nastopil je tudi na prireditvi v Cankarjevem domu v podporo kosovskim rudarjem.
Ob nastanku Združene opozicije Slovenije Demos je Oman postal njen podpredsednik. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju preostalih pomladnih strank Demosa. Na predstavitvi Demosa januarja 1990 je izgovoril znameniti stavek: "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo."
Leta 1990 je bil Oman izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Bil je edini član predsedstva, ki je podprl ustanovitev Slovenske vojske in ni podpisal deklaracije za mir.
Ker je želel, da bi se SKZ, ki se je medtem preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, združila s SKD-jem, je pred volitvami leta 1992 pristopil k SKD-ju ter kandidiral na njihovi listi, na kateri je bil tudi izvoljen za poslanca v državnem zboru. Po izteku poslanskega mandata pa se je poslovil od aktivne politike.
Oman je bil tudi prvi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), nato pa njegov častni predsednik. Leta 1996 je prejel državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije.
Ob 25. obletnici plebiscita je decembra 2015 dejal, da smo Slovenci ob osamosvojitvi pričakovali, da bo samostojna država nova Švica, "v resnici pa smo sedaj daleč od tega, dejansko pravo nasprotje pričakovanega". Najbrž pa je najslabše to, da smo državljani postali politično apatični, je dodal.
"Pretirano zadolževanje države, milijardne bančne luknje, stečaji podjetij, da ne zapišem stečaji v navednicah. Vse to nas tepe," je opozoril. Po njegovih besedah gremo iz krize v krizo. Privatizacija gospodarstva je po njegovih besedah žal v velikem delu postala "prihvatizacija".
Svaril pred novimi strankami, ki vznikajo tik pred volitvami
Pred vsakimi volitvami se, kot je dejal, pojavi nova stranka, ki da bo prinesla rešitev, in ljudje glasujejo zanjo. "Ostane pa vse po starem, tako kot nekoč v t. i. socializmu. Reforma, pa spet reforma, da lahko ostane vse po starem. Vladajo pa lobiji in strici iz ozadja," je navedel. Zato se bo treba, je menil, oprijeti starih vrednot, kot so red, delavnost, poštenost, solidarnost in odgovornost.
Glede želje po enotnosti na desnici je Oman takrat dejal, da je treba poiskati minimalen skupni program in se tistega držati. Tako so po njegovih spominih delovali tudi v Demosu. "Izdelali smo program, in dokler smo se ga držali, je bilo v redu," je spomnil. Po njegovih besedah v Demosu takrat niso bili vsi enakih misli, a so na koncu s konsenzom sprejeli sklep o enotnosti, strnili vrste in enotno stopili po poti do osamosvojitve slovenske države.
Junija 2016, ob 25. obletnici osamosvojitve, je Oman izrazil željo, "da bi ta narod prišel k sebi, da bi se sam sebe zavedal, in predvsem, da bi vedel, komu je dolžan za to, da živimo v takšni civilizaciji". Ob tem je dodal, da počasi razmišlja o tem, da bo treba spet priklicati lastovko slovenske pomladi.
Še decembra lani je nagovoril tudi več sto zbranih na slavnostni akademiji SLS-a ob 30. obletnici ustanovitve svoje predhodnice, SKZ-ja. Dejal je, da je bil pred 30 leti z ustanovitvijo zveze narejen prvi korak v novo ero slovenske zgodovine, ki se ga lahko slovenski demokrati spominjajo s ponosom. A je bil kritičen, češ da svoje države nismo vzeli dovolj resno. Pozval je k medsebojnemu sodelovanju vseh političnih opcij brez sovraštva in v duhu zdrave konkurence.
"Šele ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija," je dejal.
V podhodu v Unionsko dvorano, v kateri je bila 12. maja 1988 ustanovljena Slovenska kmečka zveza, je tedaj tudi odkril spominsko obeležje.
Da je Oman pomembno zaznamoval slovensko politiko in čas osamosvajanja države, mu priznavajo številni politični sopotniki pa tudi tekmeci. Tako ob njegovi smrti prihajajo izrazi sožalja in priznanja, da je bil eden od očetov slovenske države, starosta slovenske politične pomladi, moder človek, trezen politik in velik Slovenec.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje