Nekaj dni pred napovedanim Shodom za Slovenijo, ki ga Zbor za republiko v petek pripravlja na Kongresnem trgu v Ljubljani, je predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm povedal, da so za prijavo shoda plačali 240 evrov, "kar pomeni, da to ni ovira za nobeno resno organizacijo". Pojasnil je, da naj bi shod trajal od 11.00 do 12.30, kot glavni govornik bo nastopil sam in imena slovenske pomladi. Povabili so tudi premierja Janeza Janšo, čigar udeležba je odvisna od seje finančnih ministrov v Bruslju, ki prav tako poteka v petek. Glede pričakovanega števila udeležencev je Šturm dejal le: "Pustimo se presenetiti." Dodal je, da imajo dovoljenje Mestne občine Ljubljana od jutra do 14. ure. "Dovolj časa bo, da se mirno razidemo," meni Šturm.

Pomiriti tujino
V Zboru za republiko se zavzemajo za strpnost mirnih zborovanj in svobodno izmenjavo mnenj ter poudarjajo, da bo shod dobronameren, miren in strpen, saj ima naslov "Za vse, ki v srcu dobro mislijo". Namen shoda je predstaviti položaj, v katerem se je znašla Slovenija. Opozorili bodo na nujnost konsolidacije javnih financ, ozdravitev bančnega sistema, potrebo po likvidnosti proračuna. Prav tako je treba po njihovem mnenju, zagotoviti ratifikacijo pristopne pogodbe za Hrvaško. Ocenjujejo, da je tujino treba pomiriti, saj se bo morala država do poletja še dodatno zadolžiti za 1,2 milijarde evrov. To bo mogoče, če tujina dobi zagotovilo, da slovenske institucije, vključno z vlado, delujejo.

Zagotoviti kontinuiteto vladne funkcije
Zato se je Šturm je zavzel za kontinuirano delovanje vlade - obstoječe ali pa druge - do katere bi v parlamentu prišli s konstruktivno zaupnico. "Pomembno je, da je zagotovljena kontinuiteta vladne funkcije," je poudaril Šturm.

Strinjajo se z nekaterimi stališči protestnikov
Omenil je, da se v Zboru za republiko strinjajo z veliko stališč, ki jih je slišati na protestih in drugod, ki pozivajo na enakost pred zakonom, pravičnost in vzpostavitev pravne države. Hkrati pa glede oblikovanja politične volje menijo, da so politične stranke nepogrešljiv del političnega sistema. Zavračajo pozive k neposredni demokraciji, toda opozarjajo, da je treba okrepiti sodelovanje državljanov pri oblikovanju zakonov. "Dialog je smiseln in potreben," pravi Šturm.

Za pravno državo, a brez linča
Teolog Ivan Štuhec, je menil, da ni dobro, da se destabilizira večstrankarski sistem, ker je pogoj demokracije. "Tudi mi v Zboru za republiko zahtevamo pravno državo, a nismo zato, da se izvoljeni predstavniki odstavljajo z linčom," je poudaril Štuhec in napovedal, da se bo tudi zadnja "afera" v zvezi z zaključnim poročilom Komisije za boj proti korupciji, odvrtela tako kot številne v zadnjih 20 letih, ko so se "zadeve na sodišču končale drugače, kakor je zvenelo na začetku".

Neposredna demokracija nevarna
"Ob nasilju v Mariboru je Štuhec zaprosil slovensko javnost, da se odločno upre verbalnemu in vsakemu drugemu nasilju. "Neposredna demokracija preveč diši po Kardeljevem samoupravljanju, ki je bila neučinkovita družbena fantazma. Ideje, ki se oživljajo kot alternativa, so nejasne, nedomišljene, negotove, celo nevarne, ko gredo v smeri anarhičnosti," je še opozoril Štuhec.

Član sveta Zbora za republiko Jože Rant je poudaril, da bo v petek kulturni dogodek v luči Prešernove Zdravljice z namenom, da naj se "prepir v Sloveniji konča, ker ji jemlje moč". Nakazali bomo pot naprej, po bolečih reformah bo prišel uspeh, je prepričan Rant.

Saša Banjanac Lubej