Številni so prepričani, da gre za še en velik udarec za Maribor, in pričakujejo odločnejše ukrepe države v smeri decentralizacije.

Selitev sedeža Nove KBM je le ena od škodljivih posledic centralizacije, je prepričan profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti Borut Bratina: "Potem smo tudi tujcem, ki pridejo sem, dali signal, da je, če želijo imeti vse pri roki, to v Ljubljani."

Selitev mariborske banke je boleč udarec, čeprav tu ostaja večina zaposlenih, pravi direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, ki opozarja na pomanjkanje dialoga s politiko: "Tam, kjer imajo podjetja sedeže, več vlagajo v šport, več vlagajo v družbeno življenje, več vlagajo v različne konference in pa tudi v druge festivale."

Z nekaj izjemami, kot je ministrstvo za digitalno prihodnost, v Mariboru ni sedežev državnih ustanov. Šušlja se tudi o morebitni selitvi Pošte Slovenije. Okoli tretjina Mariborčanov pa si kruh služi v Avstriji ali Ljubljani.

"Nastaja neki problem in ne moremo ga reševati tako, da tam, kjer je gneča, odpiramo nove avtoceste, ampak lahko z državnimi ukrepi poskrbimo za to, da delovna mesta, vsaj uradniška ali pa vseh agencij in vseh drugih, kjer je to le mogoče, selimo v druga mesta," pa meni mariborski župan Saša Arsenovič in izpostavlja občinska vlaganja v kakovost bivanja.

Država v Mariboru sicer sofinancira več naložb. "V tem mandatu načrtuje še analizo, katere zavode, agencije itd., torej z državne ravni, bi lahko prenesli še sem," pravi poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. A težava ostaja kronična podfinanciranost mariborske občine.

Politika pa se od osamosvojitve še ni poenotila glede ustanovitve pokrajin. "Vsaka pokrajina ima tudi glavno mesto, kjer je tudi potem sedež kulture, administrativno in poslovno središče regije," pa dodaja mariborski poslanec SDS-a Dejan Kaloh.