Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v javno razpravo vložilo priporočila za spremembo členov kazenskega zakonika, ki se nanašajo na dejanja zoper čast in dobro ime. Priporočila, ki so jih sestavili skupaj z organizacijama The International Press Institute (IPI) in The South East Europe Media Organisation (SEEMO), so poslali tudi pravosodnemu ministrstvu Goranu Klemenčiču in vladi.

Privolili bi v postopne spremembe
Odločitev društva je pojasnil predsednik Matija Stepišnik: "V mednarodni skupnosti se je uveljavil konsenz, da dejanj proti časti in dobremu imenu ne bi več urejala kazenska zakonodaja, predvsem zaradi težnje, da kazenski pregon povzroča samocenzuro. Ne samo društvo novinarjev, tudi mednarodne organizacije verjamejo, da je kazenska obravnava teh kaznivih dejanj nepotrebna, saj lahko posamezniki svoj ugled branijo na civilnih sodiščih."

Društvo ob podpori sindikata novinarjev priporoča odpravo 158. do vključno 162. člena kazenskega zakonika. Čeprav si želijo takojšnje dekriminalizacije, bi privolili tudi v postopne spremembe.

Radi bi preprečili ustrahovanje novinarjev
Dokler ne bi členov popolnoma izbrisali, predlagajo, da se iz omenjenih členov črta možnost zaporne kazni. Obseg kazenske odgovornosti v 158. in 160. členu bi moral biti po mnenju generalne sekretarke društva Špele Stare čim ožje opredeljen, da bi preprečili ustrahovanje novinarjev. Zavzemajo se tudi za odpravo 166. člena, ki govori o odgovornosti urednikov. V drugem odstavku 168. člena bi bilo po mnenju društva pregon na predlog mogoče omejiti le na dejanja proti državnemu, občinskemu ali pokrajinskemu organu. Ob tem poudarjajo nesorazmernost odškodnin v civilnih tožbah, zato želijo uvedbo ukrepov, ki bi omejili odškodnine. "Že ti popravki bi omilili pritisk na samocenzuro novinarjev," je prepričan Stepišnik.

V društvu poudarjajo, da bi kljub izbrisu členov prizadeti še vedno lahko vložili civilne tožbe in pritožbe na organe samoregulacije.

Največ tožb doleti tiskane medije
Ob predlogu društva novinarjev je novinarka Dela Anuška Delić, proti kateri so pred kratkim zaradi pomanjkanja dokazov umaknili obtožni predlog zaradi izdaje tajnih podatkov, izvedla analizo tožb in ovadb medijev. Podatke za analizo je ponudilo 12 medijskih hiš. Analiza je razkrila, da je bilo v zadnjih petih letih proti njim sproženih 127 civilnih in kazenskopravnih postopkov. Od medijskih hiš, ki so posredovale podatke, le Gorenjski glas ni imel primera ovadbe ali tožbe. Kar tri četrtine ovadb je doletelo tiskane medije, zgolj 36 odstotkov tožb pa je imelo za pravno podlago kazenski zakonik.

Izbrisali bi tudi 260. člen
Poziv k izbrisu členov v kazenskem zakoniku sledi prizadevanjem za spremembo 260. člena zakonika, ki je naletel na plodna tla. Trenutno je v zakonodajni presoji predlog, da se v primerih poročanja o tajnih podatkih, če je to v javnem interesu, tako ravnanje dekriminalizira.