Brezposelnost med mladimi v Evropski uniji se je v enem samem letu povečala za 250.000 ljudi. Gibanja na področju zaposlovanja mladih in razmere, v katerih morajo delati, so alarmantni, je na novinarski konferenci dejal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič. Tudi Mednarodna organizacija dela govori o t. i. izgubljeni generaciji z vse manjšimi zaposlitvenimi možnostmi, vse težjim vstopom na trg dela; ko pa enkrat vanj vstopi, z vse slabšim plačilom, varnostjo zaposlitve in pogoji napredovanja.
Na račun rednih zaposlitev se širijo začasne zaposlitve; pri tem pa je visoka izobrazba pogosto prej ovira kot prednost, je dejal Lukič - vse več je brezposelnih z visoko izobrazbo. Da je vse to problem, je po Lukićevih besedah na svoji predstavitvi na odboru DZ-ja priznal tudi minister za delo Andrej Vizjak. A manjkajo konkretni ukrepi, je dodal Lukič.
Uradne statistike ne zajamejo vseh brezposelnih
Vsak četrti brezposelni v Sloveniji je mlad, je dejala Dalia Cerovšek iz Sindikata mladi plus. Pri tem je opozorila, da uradne statistike registrirane brezposelnosti nikakor ne zajamejo celotne slike nezaposlenosti med mladimi. Statistike brezposelnosti tudi ne naslovijo velikega dela mladih, ki opravljajo priložnostna in honorarna dela - ta del se je v zadnjih desetih letih podvojil, je zatrdila. Še več: Slovenija je v Evropi na prvem mestu po deležu začasnih zaposlitev.

"Če je bilo pred desetimi leti v populaciji do starosti 29 let 60 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas, ta delež danes znaša le 48 odstotkov," je k temu dodala Cerovškova.

Nacionalna shema plačanega pripravništva
Sindikat Mladi plus je zato ministru Vizjaku poslal javni poziv k takojšnjemu sprejetju ukrepov za reševanje področne problematike; pozivu pa je dodal štiri predloge, kako to storiti. Najprej zahtevajo vzpostavitev nacionalne sheme plačanega pripravništva. Vse več delodajalcev namreč zahteva delovne izkušnje, zato so mladi prisiljeni tekmovati za redka, a kljub temu ne- ali podplačana pripravništva, da bi sploh lahko dobili pravo zaposlitev. Novi sistem bi moral po besedah Cerovškove na zakonski ravni vzpostaviti obvezno dostojno plačilo za opravljeno delo, vključno z nadurami, plačilo pa ne sme biti pod ravnjo minimalne plače.
Sindikat kot drugi ukrep predlaga izvajanje t. i. evropske garancije za mlade. Ta kot cilje postavlja, da je vsakemu mlademu brezposelnemu treba najpozneje v štirih mesecih zagotoviti službo, pripravništvo, nadaljnje izobraževanje ali pa službo, kombinirano z izobraževanjem.

Pomaga lahko tudi denar iz Evrope
Višji izkoristek bi lahko dosegli tudi pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov, je zatrdila Janja Hren, članica sindikata. Kot primer je predstavila 9,5 milijona evrov vreden evropski projekt spodbujanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva.

Evropski denar lahko pomaga tudi pri spodbujanju socialnega podjetništva, je razkrila Hrenova. Evropska komisija je namreč predlagala uvedbo 90-milijonskega sklada, ki bi z naložbami ter sredstvi za ustanovitev in širitev pomagal razvoju tega sektorja.
"Pričakujemo odziv, ki bo proaktiven. Situacija ni tako rožnata, da bi se zadovoljli samo z odgovorom, ki opisuje situacijo," je sklenil Lukić.