Pošta Slovenije je po poročanju časnika Delo izhajanje brezplačnikov omogočila z različnimi oblikami "nepovratnih" sredstev. 750.000 evrov naj bi primaknili iz mariborskega Zvona Holdinga, 800.000 evrov pa iz medijske agencije Mediapolis, kjer naj bi člani preiskovalne komisije ugotovili največ nepravilnosti.

K pisanju za brezplačnike vabila Paulinova?
Parlamentarna preiskovalna komisija o brezplačnikih bo zaključno poročilo sicer predstavila v ponedeljek. Člani komisije pa so menda pridobili precej dokaznega gradiva, ki razkriva, na katere tekoče račune in kolikokrat so iz Ekspresa oz. Slovenskega tednika nakazovali denar. Z računa direktorja podjetja Zame-tek, ki je izdajalo Ekspres, naj bi denar med drugim prejemali novinarji Aleš Žužek, Aleš Andlovič in Barbara Urbanija, pa tudi Peter Avsenik.

S tekočega računa Progresije pa (Slovenski tednik) naj bi denar večkrat prejel novinar Silvester Šurla, za brezplačnik pa je za honorar pisal tudi novinar Metod Berlec. Najvišje honorarje naj bi prejemala novinarja Aleš Andlovič in Andreja Čretnik.

Nekateri izmed naštetih naj bi se v zvezi s pisanjem za sporna brezplačnika v javnosti omenjali že v preteklosti, a so svoje sodelovanje z njima zanikali. Eden izmed njih pa je povedal, da ga je k pisanju za novonastali časopis povabila "takratna urednica STA Alenka Paulin". Vendar je sodelovanje prekinil, ker ni hotel biti del "nekega predvolilnega navijanja".

Na navedbe se je odzval le Metod Berlec: "In kaj potem, tudi če bi pisal za brezplačnike? Je drugačno pisanje, razmišljanje v Sloveniji prepovedano? Se vračamo nazaj v čase partijskega enoumja? V tistem času sem bil tako urednik Demokracije kot direktor podjetja Nova Obzorja, ki revijo izdaja, tako da nisem imel časa še za kakšno dodatno pisanje."

Župevčeva zadev ne more komentirati
Predsednica preiskovalne komisije Melita Župevc pa je dejala, da navedb o konkretnih transakcijah in imenih ne more in ne sme ne potrditi ne zanikati.

"Preiskovalna komisija je na seji 19. septembra, ko je sprejela končno poročilo, sprejela tudi sklep, s katerim je strokovnim službam DZ naložila, da se poročilo ustrezno označi (glede na to, da vsebuje z zakonom varovane podatke - davčna tajnost, bančna tajnost, poslovna skrivnost, interno, osebni podatki itd.) in pripravi za predložitev državnemu zboru," je povedala.

Dodala je še, da bo "to storjeno v najkrajšem možnem času, potem pa bo o podrobnostih obveščena tudi javnost".

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se je ukvarjala z ozadjem izdajanja in financiranja brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, je končala delo in poročilo že posredovala DZ-ju. Dejan Levanič (SD) pa je v ponedeljek dejal, da gre za obremenilni dokument.

Parlamentarno preiskavo je DZ-ju odredil v začetku marca 2010 na zahtevo 45 poslancev SD-ja, Zaresa, LDS-a in DeSUS-a, ki so menili, da sta bila brezplačnika namenjena politični propagandi in diskvalifikaciji. Preiskavo so predlagali zaradi suma, da so brezplačnika izdajali z namenom vplivati na parlamentarne volitve poslancev leta 2008 v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije ter zaradi suma, da je izdajanje omejenih brezplačnikov pomenilo prikrito predvolilno kampanjo oziroma nedovoljeno financiranje političnih strank.

Karba je najprej trdil, da so brezplačniki povezani s Patrio
Spomnimo, da je novinar Dela Dejan Karba, ki je tudi avtor besedila, ki ga povzemamo zgoraj, najprej trdil, da je šel denar za brezplačnike iz Patrie. Novembra 2009 naj bi Karba navezal stik s finskim kriminalistom Kajem Erikom Björkqvistom in mu dejal, da ima dokumente, ki zgodbo s patriami povezujejo z brezplačnim časopisom Slovenski tednik, ki naj bi ga pred volitvami izdajal SDS.

Finski preiskovalec naj bi mu takrat dejal, naj obremenjujoče dokumente preda slovenski policiji, a je novinar Dela dejal, da ji ne zaupa in da se želi sestati z njim. Björkvist je takrat zanikal navedbe iz Dela, ki jih je pisal Karba, da so brezplačniki velik del sestavljanke. Vsebina pogovora med Fincem in Karbo pa je zanimala tudi ljubljansko okrožno sodišče.