"Cilj prenove, ki smo jo zasledovali skupaj s socialnimi partnerji, je bil zagotoviti pravičnejši in preglednejši ter konkurenčnejši sistem plač v javnem sektorju," je v izjavi pred prvim izplačilom plač po uveljavitvi novega plačnega sistema dejal minister za javno upravo Franc Props. Ponovil je, da so bili glavni poudarki prenove plačnega sistema izboljšanje plač najslabše plačanim javnim uslužbencem, večja preglednost z jasnejšimi merili za napredovanje in nagrajevanje, boljša povezanost plačila z rezultati dela, zmanjšanje razlik med najnižjo in najvišjo plačo ter stabilnost sistema z javnofinančnega vidika.

V prenovljenem plačnem sistemu tako velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne. Ker se je ta letos dvignila na 1277,72 evra bruto, se je plača javnih uslužbencev, ki so na novi plačni lestvici najnižje, določila v vrednosti prvega plačnega razreda, ki je nad minimalno plačo in znaša 1291,52 evra bruto.

Sicer pa plačni dvigi v javnem sektorju niso enaki za vse. Javni uslužbenci, pri katerih povišanje ne presega 100 evrov bruto, so s 1. januarjem pridobili višjo plačo v celoti. Preostalim se s tokratnim izplačilom plače povišujejo za najmanj 100 evrov bruto oz. 12 odstotkov predvidenega povišanja. Zaposleni s predvidenim povišanjem za več kot 420 evrov bruto bodo višje plače v celoti dosegli v skupno šestih obrokih do leta 2028, preostali prej.

Vlada je za prenovo plačnega sistema v treh letih predvidela približno 1,4 milijarde evrov. V tem obdobju se bodo plače za zaposlene v javnem sektorju v povprečju zvišale za 22 odstotkov oziroma nominalno za okoli 400 evrov. Minister Props je ob tem poudaril, da gre za največjo spremembo plačnega sistema v zadnjih 15 letih in da so obsežne spremembe plod intenzivnih pogajanj in skupnega dogovora med vlado in sindikati. "Če prenove ne bi sprejeli, bi masa plač še naprej rasla zaradi avtomatizmov, ki so bili vgrajeni v prejšnjem sistemu za napredovanje, in pa zaradi parcialnih dogovorov, kar bi povečevalo nesorazmerja in nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci," je ob tem poudaril Props.

Če bo potrebno, bo ministrstvo naknadno popravilo zakonodajo

Državna sekretarka ministrstva za javno upravo in tudi namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec je poudarila, da je zadovoljstvo ob koncu pogajanj spremljalo zavedanje, da to pomeni začetek novih dejavnosti, ki ne bo "nič manj zahteven in pomemben". Od podpisa kolektivnih pogodb je bilo pred prvim izplačilom treba urediti vrsto podzakonskih aktov, izvesti številna usposabljanja kadrovskih in finančnih delavcev, implementacija pa je zahtevala tudi vrsto dejavnosti na strani delodajalcev. Ministrstvo je ob tem pripravilo enoten informacijski sistem za izračun plač po novem sistemu.

V procesu je bilo po pojasnilih Ramšak Pešec ugotovljenih tudi nekaj napak, predvsem računskih in tehničnih, ki so bile odpravljene. Ministrstvo je sicer v pripravah na nov sistem prejemalo tudi do 200 pisnih vprašanj dnevno, na direktoratu za javni sektor pa so pomoč nudili tudi po telefonu. "Da bi najbolj sproti in usklajeno odgovarjali na najkompleksnejša vprašanja prenove plačnega sistema, smo se že v dogovoru s sindikati javnega sektorja dogovorili, da bomo tokrat oblikovali skupno sindikalno-vladno mešano delovno skupino, ki bo spremljala izvajanje novega plačnega sistema," je dodala. Ob tem je poudarila, da skupina spremlja izvajanje plačnega sistema v praksi in da se bo odzivala na morebitne težave. "Če bo potrebno, bomo tudi naredili kakšen popravek v zakonodaji, če bo šlo za takšno vprašanje ali takšno dilemo, ki je z nekim stališčem ne bomo mogli rešiti," je dodala.

Posebno vladno-sindikalno delovno skupino za spremljanje novega plačnega sistema vodi Peter Pogačar, sicer generalni direktor direktorata za javni sektor. "Ocena ministrstva je bila, da za implementacijo plačne reforme, kjer gre za tako kompleksen sistem, potrebujemo okoli tri mesece časa. Na koncu so pogajanja trajala toliko časa, da smo imeli na voljo mesec dni in pol, s tem, da so bili vmes božično-novoletni prazniki, ampak vseeno nam je uspelo," je Pogačar dejal na novinarski konferenci.

Pri tem se je zahvalil sodelavcem na ministrstvu in tudi vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki so "v rekordno kratkem času pripravili vse potrebno". Poudaril je sicer, da ob tako obsežnih spremembah ne moreš predvideti vseh konkretnih situacij, ki nastanejo ob implementaciji v praksi. Za reševanje sprotnih težav se delovna skupina sestaja na tedenski ravni, skupna stališča pa objavljajo na spletni strani. "Nekateri delodajalci v javnem sektorju so rekli, da je to res koristno, želim si, da takšno sodelovanje, kot smo ga v okviru delovne skupine imeli pri pripravi zakona, kot ga imamo zdaj pri obravnavi najpogostejših, najpomembnejših vprašanj, ohranimo seveda tudi v prihodnje," je dejal Pogačar.