Poslanci naj bi obravnavali tudi povezave Slovenske investicijske banke s podjetjem Orion oziroma Pay Consulting.

Kdo je sprejemal odločitve?
"Preiskava afere SIB še zdaleč ni zajela tistih, ki so odločitve sprejemali, in tudi ne povezanih oseb. Zato smo ponovno zbrali podpise za izredno sejo," je povedal predsednik SDS-a Janez Janša. "Če bi bila preiskava SIB-a resna, bi organi pregona sami prišli do teh povezav in morebiti vsaj še kakšnega oškodovanca obvarovali pred oškodovanjem," še dodaja Janša.

Bajuk: Vlada ni storila nič
Predsednik NSi-ja Andrej Bajuk je dodal, da organi nadzora ne sodelujejo, kot bi morali. "Vlado smo pozvali, naj DZ-ju predlaga spremembo zakonodaje na tem področju. Dejstvo pa je, da vlada do sedaj ni naredila nič, da bi bili organi nadzora vsaj minimalno učinkoviti," je izpostavil. Takšna neodgovornost je tako po njegovi presoji resnično nesprejemljiva.

Povezave z Orionom odkrili mediji
V zadnjih mesecih je po Janševih navedbah vse zaspalo, preiskava pa ni šla nikamor. "Začuda so bili slovenski mediji tisti, ki so odkrili nadaljnje povezave med SIB-om, Orionom, Pay Consultingom in drugimi institucijami, ne pa tisti, ki to zadevo preiskujejo," je dejal Janša. V tem času je po njegovih besedah prišlo do ponovnega oškodovanja davkoplačevalcev, saj je Nova Ljubljanska banka od javnega podjetja Energetika delnice SIB-a kupila za relativno nizko ceno, NLB pa je nato terjatve SIB-a prodal za precej višjo ceno in to praktično takoj.

Opozicija predlaga sedem sklepov
Podpisniki zahteve tako predlagajo sedem sklepov, na podlagi katerih zahtevajo odgovore, ki jih niso dobili na izredni seji aprila lani. "S tem želimo razčistiti odgovornost pri aferi SIB in tako znova okrepiti zaupanje v slovenske finančne institucije, kar je eden od pogojev za hitrejši gospodarski razvoj," je poudaril Janša. V sklepih predlagajo, naj vlada, računsko sodišče, agencija za trg vrednostnih papirjev, Slovenski inštitut za revizijo, Banka Slovenije in vrhovno tožilstvo dopolnijo svoja poročila o SIB-u, poročila o tem pa naj posredujejo tudi urad za preprečevanje pranja denarja, davčna uprava in urad za preprečevanje korupcije.

Kakšna so bila navodila NLB-ju?
V sklepih podpisniki zahteve za sklic izredne seje DZ-ja navajajo, naj vlada kot solastnica NLB-ja pojasni, kakšno usmeritev je pri odločanju o nakupu banke SIB dala svojim predstavnikom v NLB-ju ter kakšni so bili pogoji in način prodaje terjatev SIB-a. Državno tožilstvo naj pojasni, zakaj so bile kazenske ovadbe v zvezi s SIB-om vložene le proti neposrednim izvajalcem sporne prodaje oziroma nakupa banke, ne pa tudi proti tistim, ki so o postopkih dejansko odločali.

Mesti svet občine Ljubljana naj z nadzornih in upravljalskih funkcij razreši ljudi, ki so bili povezani s škodljivo prodajo oziroma nakupom banke SIB, pristojne institucije pa naj DZ-ju do konca marca poročajo o ugotovitvah v zvezi s prodajo terjatev SIB-a podjetju Orion oziroma Pay Consulting in statusom komitentov banke SIB, katerih terjatve je SIB prodal Orionu.

Brez politične odgovornosti
DZ je to temo že obravnaval na izredni seji v začetku lanskega aprila, na njej pa so bili podani delni odgovori, kaj so pristojne institucije naredile, da bi se oškodovanje preprečilo ali vsaj omejilo ter da bi bili odgovorni poklicani na odgovornosti, je spomnil Janša. Po seji je stekla omejena preiskava, vloženih je bilo nekaj kazenskih ovadb in odškodninskih tožb, ni pa bilo izvedene nobene konkretne politične odgovornosti. "Še vedno ne vemo, kam se je na vrhovnem državnem tožilstvu izgubila kazenska prijava, ki je bila poslana v začetku leta 2002," je opozoril Janša.

Ob tem je dodal, da so svetniki, ki so jeseni 2001 glasovali za to, da se ne želijo seznaniti z okoliščinami nakupa banke SIB, še vedno v mestnem svetu. Prišlo je le do zamenjave nadzornega sveta Holdinga Ljubljana, ne pa tudi do zamenjave nadzornikov hčerinskih podjetij, ki so sprejemali te ključne odločitve.