Poleg omenjene so na plošči še pesmi You've Got to Learn, I Loves You, Porgy, Blues For Mama, Be My Husband in Music for Lovers. Nina Simone je na tem nastopu igrala tudi klavir, ob njej pa so nastopili še Rudy Stevenson na kitari, Lisle Atkinson na basu in Bobby Hamilton na bobnih.

Skrbna kombinacija intimnosti in neposrednosti
Čeprav je praktično skozi ves posnetek mogoče slišati, da so imeli težave z zvokom, ki so jih rešili pred zadnjo pesmijo Music for Lovers. Na začetku te je mogoče slišati tudi pevko, ki dvakrat zavpije "Utihni!" nadležnežu iz občinstva. Simone je bila tudi sicer znana po tem, da je iz občinstva poklicala tiste, ki so motili njen nastop z glasnim govorjenjem ali vpitjem.

Kljub tehničnim težavam sta na posnetku očitna moč in mojstrstvo glasbenice, ki je med odrskimi nastopi delovala veličastno, a je znala biti tudi muhasta "Njen nastop ni toliko ognjevit kot strasten, niti toliko kritičen kot nagovarjajoč. To so ljubezenske pesmi, pri čemer je vsaka zajela nekaj od skrbne kombinacije intimnosti in neposrednosti na odru, po kateri je bila Simone znana," je v uvodnem zapisu poudarila Shana L. Redmond, poznavalka te glasbenice in njenega dela, navaja Associated Press (AP).

Posebna izvedba protestne Mississippi Goddam
Mississippi Goddam, ki je njena edina avtorska pesem na tej plošči, je napisala kot odgovor na bombni napad na cerkev v Alabami leta 1963, v katerem so umrle štiri temnopolte deklice, in atentat na Medgarja Eversa v Misisipiju istega leta. Evers je bil aktivist za državljanske pravice in prvi terenski sekretar Nacionalne zveze za napredek temnopoltih ljudi (NAACP). Različica, ki jo je izvedla na festivalu v Newportu, je drugačna od prejšnjih – manj arogantna in rohneča. Vključuje pa tudi vrstico "Watts has made me lost my rest," (Zaradi Wattsa sem ostala brez miru), gre za referenco na nemire v losangeleški soseski Watts 11. avgusta 1965.

Nič manj kot visoka svečenica soula
Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti Nine Simone, znane tudi kot "visoka svečenica soula", ki se je v zgodovino zapisala kot izredna interpretka. Kot Funice Waymon se je rodila 21. februarja 1933 v zvezni državi Severna Karolina. Zaslovela je leta 1959 s pesmijo I Loves You, Porgy iz opere Porgy and Bess, ki jo je mogoče slišati tudi na posnetku s festivala v Newportu. Leta 1973 je zapustila ZDA, po lastnih besedah zaradi tamkajšnjega rasizma. Prvič se je vrnila leta 1985, ko je nastopila na več koncertih.

Največje uspehe je doživljala v 60. in 70. letih minulega stoletja s pesmimi, kot sta I Want a Little Sugar in My Bowl ter Four Women. Sicer med njene najslavnejše pesmi sodijo še I Put a Spell On You, My Baby Just Cares for Me in različica šansona Jacquesa Brela Ne me quitte pas. Čeprav je bila nadarjena tekstopiska, je posnela tudi nekaj pesmi Leonarda Cohena in zasedbe Bee Gees ter jih naredila za svoje. Ena njenih najslavnejših priredb je House of the Rising Sun, sicer tradicionalne folk pesmi. Umrla je 21. aprila 2003 v Franciji.