Slovenski uporabniki družbenih omrežij so konec tedna namenili precej pozornosti fotografijam, ki so bile objavljene na Facebooku in prikazujejo četo zamaskirancev, oboroženih s hladnim orožjem (sekire) in tudi s strelnim orožjem. Edini, ki ni bil zamaskiran, pa je bil kandidat na zadnjih predsedniških volitvah Andrej Šiško, ki je poveljeval sprevodu.

Vodenje skupine je Šiško tudi že potrdil in dodal, da ne gre za paravojaško enoto, pač pa "prostovoljno obrambno skupino svobodnih ljudi dežele Štajerske" z imenom Štajerska varda.

"Skupina se čuti poklicano, da ureja zadeve"
Posnetki usposabljanja paravojaške formacije so samo nadaljevanje razmer, ki so pri nas ob pomoči družbenih omrežij postale sprejemljive, pravijo varnostni strokovnjaki. Ob tem gre po njihovem mnenju za dokaz, da Slovenija ni več odporna proti različnim oblikam radikalizacije in da vse to zahteva resen odziv državnih organov ter premislek o tem, ali naredimo dovolj za preprečevanje tovrstnih radikalizmov, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanec.

Kot pravi Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede v Mariboru, gre za logično nadaljevanje tega, kar lahko že kar nekaj časa zasledimo na družbenih omrežjih in kar z "všečkanji" in komentarji spodbuja tudi politika. "Nestrpnost, klici k pobojem, umorom, k Auschwitzu in groznim rešitvam, ki niso sankcionirani. In očitno se tukaj pojavlja neki korak naprej, ko se neka skupina čuti poklicano, da bo pač ona oz. bodo ti posamezniki urejali zadeve," je opozoril za radio.

Posledice pa so, kot pravi Bučar, da so demokracija in vrednote, v katere verjamemo, postavljene pod vprašaj. "Ko začnejo mladci, oboroženi s sekirami, postavljati pravila, vsiljevati red, pridemo v zakon ulice in tolp," je nadaljeval in dodal, da lahko s spominom na dogajanje v 30. letih v Nemčiji vidimo, kam lahko pripelje paradiranje oboroženih, uniformiranih posameznikov po ulicah.

"Pot nasilnega ekstremizma"
Rajka Kozmelja iz Ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami pa ob tem skrbi, "da v bistvu posamezniki ne razumejo posledic takih dejanj in ne razumejo tega, kam vodi takšno gibanje" po tej poti nasilnega ekstremizma.

Zato takšna dejanja po besedah Branka Lobnikarja, ki prav tako prihaja s Fakultete za varnostne vede, zahtevajo "resen odziv državnih organov, hkrati pa tudi resen premislek, v kakšnem varnostnem okolju z vidika različnih radikalizacij živimo v Sloveniji".

Prezelj: Štajerska varda je paravojaška enota
Strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj pa je poudaril, da ima tako oboroženo združevanje številne znake nezakonitih dejanj. "Najprej gre za oboroženo formacijo, z uniformami in dejstvom, da so ljudje zamaskirani. Takoj se je treba vprašati, v skladu s čim je ta oborožena formacija ustanovljena. Vsi posamezniki v Sloveniji in drugje po svetu imamo pravico do individualne samoobrambe, ki je lahko tudi organizirana, vendar se to po večini dogaja v izrednih razmerah ali v vojni," je dejal.

Kot je dodal, gre pri tej skupini brez dvoma za paravojaško enoto, saj je paravojaška enota vsaka organizirana skupnost ljudi, ki ima hierarhijo, je oborožena, ima simbole in uniforme kot simbol enotnosti. "Oni imajo zastavo in uniforme, tudi s fotografij pa je vidno, da imajo neke skupne embleme na majicah," je dodal.

Spomnil je, da je do določenih poskusov samoorganizacije prišlo leta 1991, a so bili takrat drugačni časi, saj je bila takrat vojna za samostojnost. "Trenutno Slovenija ni varnostno ogrožena, zato ne vidim potrebe po organizaciji kakršne koli oborožene formacije, poleg vojske in policije," je dodal.

V tujini se podobne sestave organizirajo predvsem na kriznih žariščih, kjer prihaja do oborožene vojaške ogroženosti in je legitimno, da se ljudje, če čutijo, da jih država ne varuje, povežejo v oboroženo formacijo, je še dodal Prezelj. "Dogaja pa se to tudi v razvitih, mirnih državah, kjer posamezniki z radikalnim ali ekstremističnim prepričanjem čutijo, da se morajo z orožjem upirati proti nečemu, kar ni vojaška grožnja. Torej obstajajo neke paralele z našim primerom, pomembno pa je, da se organi pravilno odzovejo," je povedal.

Na fotografijah ni oseb v opremi SV
Po poročanju Radia Slovenija so na ministrstvu za obrambo pojasnili, da se je njihova obveščevalno-varnostna služba seznanila z objavljenimi fotografijami, da pa na fotografijah ni oseb v opremi Slovenske vojske (SV).

Sumi kaznivih dejanj
Na Generalni policijski upravi (GPU) konkretnih pojasnil glede Šiškove vloge zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli posredovati, so pa potrdili, da so z objavo na družbenih omrežjih seznanjeni in so že začeli izvajati ukrepe.

Preiskujejo sume kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, kaznivih dejanj zoper javni red in mir, zoper človečnost ter zoper suverenost RS in njeno demokratično ustavno ureditev. Sumi kaznivih dejanj so povezanih tako z dogodkom kot tudi objavo posnetkov in komentarjev.

Z zadevo so seznanili okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in okrožno državno tožilstvo v Mariboru, so pojasnili na GPU-ju. Policija pa nadaljuje zbiranje obvestil in preverjanje vseh okoliščin ter bo v skladu z zakonskimi pooblastili tudi ustrezno ukrepala.

Šiško: Ljudje lahko ustanovimo kar koli
Šiško je za MMC pojasnil, da so s somišljeniki 24. junija lani ustanovili Deželo Štajersko, ki naj ne bi bila v nasprotju s slovensko ustavo, saj ta predvideva pokrajine, prav tako pa obstaja člen, ki govori o lokalni samoupravi. 3. člen pa, kot pravi, navaja, da ima oblast ljudstvo. "Ljudje lahko ustanovimo kar koli, še posebej, če smo svobodni. Na podlagi tega smo ustanovili Deželo Štajersko," je razložil Šiško.

Ob tem je še navedel, da je Slovenija čudna država in da tisti, ki jo vodijo, večkrat ne spoštujejo ustave, ki so jo sami napisali. Zato so tudi ustanovili vzporedni pravni sistem "v skladu s slovensko in štajersko staro pravdo, "naravnim" pravom, po katerem je temeljna človekova pravica nošenje in uporaba orožja in pravica do obrambe". "Ker pa dežela ni dežela, če ne nadzira lastnih meja in če ni sposobna zagotoviti javnega reda in miru na svojem ozemlju," so s tega vidika ustanovili Štajersko vardo. Varda je po njegovih besedah stara slovenska beseda za stražo.

Sodelovanje ali težave z organi pregona?
Toda slovenski represivni organi skoraj zagotovo ne bodo dopustili, da bi se po Sloveniji prosto sprehajali nekakšni oboroženi stražarji. Šiško pa odgovarja, da so pripravljeni sodelovati s pristojnimi slovenskimi organi, če bodo sami pripravljeni sodelovati z njimi. "Če ne, bodo imeli probleme z nami," dodaja, da bi bili pripravljeni poseči po orožju, saj se morajo vesti, kot se vede vojaška organizacija.

Na vprašanje, ali jih ne bi v tem primeru šteli za teroristično organizacijo, pa Šiško odgovarja, da se ničesar ne bojijo: "Nismo nobeni teroristi, mi smo svobodni ljudje. To, kar počenjajo slovenske oblasti, je terorizem."

Zakaj so bili potemtakem vsi, razen njega, zamaskirani, pa Šiško odgovarja, da je prav, da se ne vidi, kdo so ti ljudje. "Poglejte slike slovenskih policijskih specialcev. Na vseh posnetkih so zamaskirani," še pojasnjuje Šiško.