Agencija Mediana je za časopis Delo pripravila javnomnenjsko raziskavo.

Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, je nekaj več kot 22 odstotkov ljudi odgovorilo, da SDS. Za Gibanje Svoboda bi novembra glasovalo nekaj več kot 14 odstotkov vprašanih, kar je več kot štiri odstotne točke manj kot prejšnji mesec in 10 odstotnih točk manj kot septembra. SD bi ohranil tretje mesto z nespremenjeno podporo. Sledi NSi, ki je po aferi Dars izgubil več kot tretjino podpore v primerjavi s poizvedbo, opravljeno oktobra. Za Levico so se opredelili štirje odstotki vprašanih. Preostale stranke bi dobile manj kot triodstotno podporo.

Tretjina anketiranih je neopredeljenih.

Kako delo vlade ocenjuje javnost? Skoraj 54 odstotkov vprašanih delo vlade ocenjuje negativno, v to je všteta tudi ocena zelo negativno. Z delom vlade pa je zadovoljnih le še nekaj več kot 18 odstotkov vprašanih, v to je vključena tudi ocena zelo pozitivno.

Delež zelo pozitivnih oz. pozitivnih ocen Golobove vlade znaša le še 18,4 odstotka. Trend pozitivnih ocen dela vlade se znižuje že od Golobovega razhoda z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar razen enkratnega odboja navzgor po avgustovskih poplavah, navaja Delo.

Ocena je strmo padla tudi predsedniku vlade Robertu Golobu. Pri Barometru priljubljenosti politikov se je predsednik vlade ta mesec uvrstil na predzadnje, 19. mesto. Prejšnji mesec je bil na šestem. Tega do zdaj v Delovem Barometru priljubljenosti ni doživel še noben politik. Število nezadostnih ocen, ki jih je prejel Golob, je višje od nezadostnih ocen, ki jih je prejel predsednik SDS-a Janez Janša.

Podpora že drugi mesec pada trem četrtinam politikov, ki so uvrščeni na lestvico.

Mnenje o preoblikovanju vlade

S posebno anketo so preverili tudi, kako javnost ocenjuje Golobovo idejo o rekonstrukciji vlade oziroma zmanjšanju števila ministrstev. Tako 46,3 odstotka vprašanih meni, da zmanjšanje števila ministrstev ne bi imelo učinka. Medtem jih 31,2 odstotka meni, da bi bila vlada učinkovitejša, 12,2 odstotka pa, da manj. Neopredeljenih je 10,3 odstotka.

Mediana je poleg tega anketirance spraševala, kakšna je po njihovem mnenju vladna ocena škode po poplavah v znesku deset milijard evrov. Za 31,4 odstotka je previsoka, za 23,5 odstotka prenizka, za 15,7 odstotka pa pravilna. Neopredeljenih je 29,4 odstotka.

Pri vprašanju, kako naj država zagotovi sredstva za financiranje sanacije, je bilo mogočih več odgovorov. Po mnenju 76,6 odstotka vprašanih naj to stori z učinkovitejšo javno porabo, po mnenju 21,6 odstotka z zadolžitvijo v tujini oz. posojilom, po mnenju 13,7 odstotka z ljudskimi obveznicami, po mnenju 5,6 odstotka pa z novimi davki. Za drugo se je odločilo 13 odstotkov anketiranih.

Janja Božič Marolt: Podobnosti med Cerarjem, Golobom

Direktorica Mediane Janja Božič Marolt je v pogovoru z Igorjem E. Bergantom v Odmevih našla nekaj podobnosti med nekdanjim predsednikom vlade Mirom Cerarjem in zdajšnjim premierjem Robertom Golobom. Oba sta na volitvah dosegla podoben odstotek glasov, le da jih je Golob prejel več zaradi višje volilne udeležbe. "Druga podobnost: v enem mesecu po obdobju vladanja sta obe vodilni stranki, SMC in Gibanje Svoboda, padli s prvega na drugo mesto. Podobnost je še ena. V obeh mandatih tako imenovanih novih obrazov, doktorjev znanosti, je stalnica SDS, ki je prehitela stranko novega obraza. In še druga stalnica. Takratni in sedanji vodja SDS-a Janez Janša."

Ali je kakšna razlika? Golob je vladanje začel z bistveno višjo podporo vladi, več kot 50-odstotno, medtem ko je imela Cerarjeva vlada od začetka okoli 30-odstotno podporo. Cerarjeva vlada je povrhu počasi izgubljala podporo iz meseca v mesec, na koncu pa je razpadla, je izpostavila Božič Marolt. Poleg tega je Golobova vlada po poplavah zaradi hitrih ukrepov in pojavljanja na terenu začasno prekinila trend padanja.

Vlada si bo prizadevala trend obrniti, pa ga lahko? Je kakšni vladi že uspel takšen preobrat? Sogovornica je spomnila, da v zgodovini merjenja javnega mnenja v samostojni Sloveniji takšnega preobrata še nikoli ni bilo. Je pa dodala oceno, da je velika verjetnost, da bi preobrat lahko uspel z akcijo, uresničenimi projekti, ne pa samo z obljubami.

SD in Levica ohranjata približno tak delež kot prej, ker sta tradicionalni stranki in ohranjata jedro, je ocenila direktorica Mediane.

Razmerja med levo sredino in desno sredino ostajajo podobna kot prej, čeprav se je lep delež ljudi spet preselil med neopredeljene.

Je pa Janja Božič Marolt sklenila z novim opažanjem. Povečuje se delež t. i. upornikov, ljudi, ki sploh ne bodo šli na volitve. Prvi skok so opazili po primeru Tatjane Bobnar, drugič po primeru Danijela Bešiča Loredana (oba sta odstopila), tretjič pa zdaj.

Že dopoldne pa je za TV Slovenija dejala: "Ugotavljamo, da imamo volivci po eni strani kratek spomin. Po drugi strani pa volilno telo očitno nasede nemogočim obljubam. Kajti številne reforme, ki jih je ta vlada napovedala, bi verjetno res bilo mogoče izvesti v dveh mandatih, v letu dni po začetku vladanja pa nemogoče."

Komentarji analitikov

Koliko razvojnega potenciala je sploh še ostalo vladi? Politični analitik Aljaž Pengov Bitenc meni, da je bil morda potencial vlade na začetku ob visokih pričakovanjih po zamenjavi oblasti precenjen.

"Fundamentalno se z vidika političnih razmerij ni spremenilo popolnoma nič. Spreminja se podpora vladi, za katero pa bi tudi lahko glede na dosedanje izkušnje pričakovali, da ji bo prej začela padati, kot ji je," je komentiral za Radio Slovenija.

Gre torej za vprašanje, kako bo vlada preživela pričakovani šok. "Nič od tega, kar se danes dogaja, nobena od teh dinamik ni nova. Z isto se je soočal Šarec, ki se je potem politično zakalkuliral; se je soočal Cerar, ki se v bistvu politično ni zakalkuliral, ker je celo preživel naslednje volitve; s tem se je soočal Pahor in v končni fazi Janša."

V nadaljevanju se bo po besedah Pengova Bitenca pokazala moč ali nemoč Goloba pri ohranjanju kohezivnosti znotraj koalicije in podpore vladi v državnem zboru.

Nekdanji politik in poznavalec političnega delovanja Bogdan Biščak odgovarja, da je to odvisno predvsem od vlade same. Potrebuje dvoje, najprej povrnitev zaupanja. "Druga stvar, ki je potrebna za to, da bi razvojnega potenciala še kaj bilo, je izvajanje projektov. Brez tega pač pri vladanju ne gre. Treba je zmagovati. Treba je imeti projekte in jih izvesti, ne pa o njih samo govoriti."

Biščak meni, da trenutno premier povezanost koalicije in svoje stranke v parlamentu še ohranja: "Seveda pa se tudi to lahko spremeni, če se bo javnomnenjska podoba te vlade še naprej slabšala."

Politična mnenja

Koalicijske stranke so glede na odzive svojih poslancev padec pričakovale. Poslanec SD-ja Soniboj Knežak je za POP TV povedal, da so pričakovanja velika, in dodal, da se je javnost na trenutno "vrtenje koles brez pravega učinka" po njegovem mnenju odzvala pravilno.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je za POP TV povedal, da si po njegovem mnenju Slovenija zasluži več od trenutne koalicije. "Ampak predvsem to, da nam mogoče dajo še nekaj časa, da pokažemo, da znamo delati bistveno drugače, kot je to počela prejšnja vlada," je še dodal.

Tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je za medije povedal, da je ocena trenutnega dela vlade signal, da je določene stvari treba spremeniti. Po njegovem mnenju je do padca podpore prišlo zaradi nezadovoljstva ljudi z obljubami, ki jih vlada ni uresničila. "Vse to se je zdaj nakopičilo, poleg tega pa na situacijo vplivajo tudi svetovne razmere. Za stanje ni kriv samo predsednik vlade, kot želijo situacijo predstaviti nekateri. Vlada je kolektivni organ, kar pomeni, da smo za trenutno stanje krivi tudi ministri in poslanci," je še povedal Han.

Medtem v opozicijskem NSi-ju menijo, da je vlada pogrnila "na celotni črti". Poslanka NSi-ja Iva Dimic namreč meni, da vladi ljudje preprosto ne zaupajo več, saj od reform ni nastalo tako rekoč nič.

Tudi prvak SDS-a Janez Janša je na družbenem omrežju X zapisal, da Slovenija trenutno potrebuje strateško stabilizacijo notranjih razmer. Dodal je, da so edina demokratična pot do te rešitve čimprejšnje volitve. "Za zdaj zgolj SDS razpolaga z ekipo, ki je sposobna že jutri brez dolgega uvajanja uspešno prevzeti odgovornost," je še zapisal.

"Sam mislim, da teh njegovih komentarjev ne moremo jemati resno, gre seveda za nekaj, kar počne kot prvak opozicije, se pravi, da ves čas skuša destabilizirati koalicijo. Ampak mislim, da to v tem trenutku ni v interesu države," pa je v odzivu na zapis Janeza Janše za POP TV še povedal Vatovec.