SD je še vedno vabljen na srečanja, je poudaril prvi mož PS-ja Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
SD je še vedno vabljen na srečanja, je poudaril prvi mož PS-ja Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Hanžek
Tudi Hanžek od Lukšiča pričakuje večje nasprotovanje "nesmiselnim vladnim ukrepom". Foto: BoBo
Žnidaršič
SD je bil pod Pahorjem bolj desna kot leva stranka, je zatrdil Žnidaršič, nekdanji DeSUS-ov poslanec, danes vodja DSD-ja. Foto: BoBo
Pavel Gantar
Institut referenduma se je sprevrgel v orodje za politična obračunavanja, je prepričan Gantar. Foto: BoBo
Podbregar
Tako velike spremembe ustavne ureditve bi morale vključevati enoletni zamik za uveljavitev, menijo v LDS-u. Foto: RTV SLO
Opozicija še brez skupnega jezika

Poleg PS-ja so na srečanje prišli predstavniki LDS-a, TRS-ja, Zaresa in DSD-ja. Kot na vsa dozdajšnja tovrstna srečanja tudi tokrat ni bilo povabljenih iz SD-ja in SMS - Zelenih. Tretje srečanje je bilo vsebinsko, saj so se lotili ustavnih sprememb referendumov in se hkrati nehali ukvarjati z zlatim fiskalnim pravilom, je pojasnil predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković.
Usklajevali in pogovarjali so se o vsebini dogovora, ki so ga parlamentarne stranke 28. maja dosegle na pogovorih s premierjem Janezom Janšo. Sodeč po izjavah predstavnikov strank sta še najbližje podpori predlogu PS in Zares, vsi drugi pa imajo večje vsebinske pridržke. Konkretnih sklepov niso sprejeli, odločili so se le, da bodo o tej temi še razpravljali.
PS: Dogovor mora v presojo strankinih organov
Jankoviću osebno dogovor ustreza in bo kmalu šel v obravnavo "posebne skupine eminentnih pravnikov", kot je dejal. Ko bodo svoje mnenje povedali pravniki, bo nastal končni predlog PS-ja, ki bo moral tudi na obravnavo strankinih organov. Mnenje drugih strank, ki sodelujejo v pogovorih, bodo v PS-ju prenesli svoji poslanski skupini.

"Na koncu se vsak zase odloča, ampak tukaj se izkaže, da več glav več ve,"
je izjavil. Tudi zato je ponovno javno povabil SD, naj se naslednjega srečanja udeleži. Še pred začetkom srečanja je razkril, da zlato fiskalno pravilo ni več predmet razprav in da je za njegovo stranko to vprašanje "ad acta".
Na novinarsko vprašanje, ali zaradi spremembe na vrhu SD-ja (Boruta Pahorja je zamenjal Igor Lukšič) pričakuje boljše ali lažje sodelovanje, je odvrnil, da pričakuje "drugačno sodelovanje". Lukšiču je po telefonu že čestital in se dogovoril za osebno srečanje, "kar seveda ni nič spornega", je dodal Janković. Poudaril je, da je SD še vedno vabljen na srečanja in da po njihovem kongresu pričakuje ponoven razmislek o udeležbi.
"Podoben predlog vložila že Pavlinič - Krebsova"
Predsednik Zaresa Pavel Gantar je spomnil, da je podoben predlog sprememb ustave v prejšnji vladi že vložila Zaresova ministrica Irma Pavlinič Krebs, in s tega vidika stranka predlog podpira. Želi si sicer, da bi se nekatere stvari natančneje določile, kot npr. vsebinska omejitev vsebine odločanja. "Ampak to niti ni tako pomembno, saj bo vedno na koncu odločalo ustavno sodišče," je dodal.
Gantar v razpravo namesto kvoruma udeležbe za veljavnost daje zavrnitveno načelo - to je, da le določeno število vseh volivcev lahko zakon na referendumu zavrne. V vsakem primeru pa v Zaresu ocenjujejo, da se je referendum sprevrgel v orodje političnega obračunavanja, in zato ustavnih sprememb ne le podpirajo, temveč jih zahtevajo.
Tudi Hanžek pričakuje spremembe
Predsednik TRS-ja Matjaž Hanžek je ocenil, da je šlo za najbolj simpatičen sestanek do zdaj, ker so različne strani predstavile zelo različna mnenja in o tem konstruktivno razpravljale. Mnenja pa so še vedno različna, je dodal. TRS vztraja, da se referendum ohrani v skoraj takšni obliki kot do zdaj - ukine naj se le možnost referendumske pobude DZ-ja in DS-ja.
V odzivu na novinarsko vprašanje je še pojasnil, da je izvolitev novega predsednika SD-ja predvsem notranja stvar SD-ja, ki je ne komentira. Pričakuje pa spremembe, če bo Lukšič ravnal tako, kot obljublja: "To je malo bolj ostro nasprotovanje nesmiselnim vladnim ukrepom in morda več možnosti za ohranitev blaginje ljudi," je izjavil za medije.
Tudi DSD za omejevanje DZ-ja in DS-ja
Zelo podobno stališče TRS-ovemu imajo tudi v Demokratični stranki dela (DSD). Kot je pojasnil njen predsednik Franc Žnidaršič, so ostro proti kakršni koli drugi obliki omejevanja še edine prave oblike neposredne demokracije v državi. "Parlament je zakonodajalec, zato ni prav, da nadzira samega sebe," je pojasnil Žnidaršič. Ob zavedanju, da kot stranka na dogodke nimajo velikega vpliva, dopušča možnost, da se bo njihovo stališče spremenilo, potem ko svoj pogled predstavi prej omenjena pravniška skupina.

Žnidaršič je obžaloval, da na usklajevanjih ni SD-ja, pričakuje pa, da se bo z Lukšičem to morda spremenilo. "Izvolitev Lukšiča je za levico določeno olajšanje. Mislim, da ima levica zdaj večje možnosti," je izjavil. Po njegovem mnenju SD do zdaj ni imel nobenega dobrega razloga za neudeležbo na teh srečanjih.

LDS bo iskal tretjo pot

Po besedah predsednika LDS-a Iztoka Podbregarja so tokrat preverjali tudi njihov predlog o t. i. tretji smeri povezovanja strank politične levice. S predsedniki strank so se v LDS-u dogovorili za sestanke, ki bodo potekali v prihodnjih dneh, je razkril.
O referendumih je ponovil sicer že znano stališče LDS-a, da se na referendumih ne bi smelo odločati o človekovih pravicah, sporno pa se mu zdi tudi odločanje o fiskalnih vprašanjih države. V LDS-u so še prepričani, da bi morali spremembe ustave uveljaviti z enoletnim zamikom.

Opozicija še brez skupnega jezika